Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Glasovi svetov

1047 epizod

Glasovi svetov

1047 epizod


V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.

14.08.2014

Bolezni prehrane skozi čas

Številne bolezni so se skozi zgodovino pojavljale tudi zaradi neustrezne ali pomanjkljive prehrane. Ta vpliva na človekovo psihično in fizično stanje ter na njegov razvoj. Hrana je nesporno eden izmed temeljev človekovega zdravja. Neustrezne prehranske navade, pomanjkanje nekaterih vitaminov in joda lahko vodijo v hude bolezni. Čeprav smo s pravo prehrano skozi čas odpravili skorbut, rahitis, beri beri, palagro, putiko in kretenizem, pa nam v sodobnem času prav zaradi nje grozijo nekatere druge: pandemija debelosti, presnovne bolezni, bolezni srca in ožilja ter alergijska obolenja. V tokratno oddajo Glasovi svetov smo povabili prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec – predstojnico Inštituta za zgodovino medicine in nekaj njenih študentk, prihodnjih zdravnic, ki so na temo Bolezni prehrane skozi čas v okviru študijskih obveznosti pripravile tudi seminarske naloge, Cito Cvirn, Janjo Omejec, Doro Stepan in Tanjo Belčič. Foto: Flickr


24.07.2014

Kako je nastal slovenski narod

Tokratni Glasovi svetov se tesno navezujejo na oddajo izpred tedna dni. Če smo namreč takrat predstavljali tisto zgodovinopisno teorijo, ki na sledi dognanj Erica Hobsbawma, Benedicta Andersona, Miroslava Hrocha in drugih nastanek modernih narodov postavlja v čas ob koncu 18. stoletja, bomo tokrat te poglede in stališča preverili ob zgodovini slovenskega naroda. V studiu gostimo dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pri založbi Sophia pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, sicer prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


17.07.2014

Nastanek modernih narodov

Ko današnji Grki govorijo o začetkih svojega naroda, praviloma govorijo o Homerju in Platonu, o Atencih in Špartancih, o Aleksandru Velikem. Nemci, na drugi strani, se radi spominjajo zmage germanskih plemen nad legijami cesarja Avgusta v Tevtoburškem gozdu. Slovenci pa korenine svojega naroda prepoznavamo v Samovi plemenski zvezi in Karantaniji. Pravzaprav so vse evropske nacije prepričane, da so starodavne. Toda v zadnjih desetletjih se je glede vprašanja nastanka narodov v mednarodnem zgodovinopisju razširil bistveno drugačen pogled. Benedict Anderson, Eric Hobsbawm, Hagen Schulze in Miroslav Hroch so le nekateri izmed znanstvenikov, ki so postavili na prvi pogled sicer nekoliko presenetljivo, a dandanes precej široko uveljavljeno tezo – da so namreč najstarejši narodi na svetu danes stari le nekaj več kot dvesto let. Narodi so, nam pripovedujejo ti raziskovalci preteklosti, ob koncu osemnajstega stoletja nastali v kontekstu antikolonialnih gibanj v obeh Amerikah in sredi trans-kontinentalnega družbenega vrenja, ki ga je v Evropi sprožila francoska revolucija. Ta pogled bomo podrobneje predstavili v dveh zaporednih Glasovih svetov, v katerih bomo gostili dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, doslej prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. V prvi oddaji bomo predstavili samo teorijo, še teden pozneje pa jo bomo natančneje preverili na konkretnem primeru slovenske zgodovine. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.


10.07.2014

Aseksualnost kot družbeni fenomen

Ob heteroseksualnosti, homoseksualnosti in biseksualnosti kot spolna usmeritev obstaja tudi aseksualnost. Aseksualna je oseba, ki ne čuti spolne privlačnosti. Ta družbeni fenomen je za svoje diplomsko delo raziskala diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Kovačič, gostja današnje oddaje Glasovi svetov. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dennis Skley/ Flickr, cc Aseksualci so si izbrali nekaj simbolov, med njimi sta najbolj prepoznavna srčev in pikov as.


03.07.2014

Biseri Baltika

V tokratni oddaji Glasovi svetov se odpravljamo na potovanje po treh Baltskih državah: Litvi, Latviji in Estoniji. Naš kompas je bila knjiga Biseri Baltika, profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Bogomila Ferfile. Skupaj z njegovim nekdanjim podiplomskim študentom Litovcem Ignasem Simanavičiusem, zaposlen je bil tudi na ambasadi Litve v Ljubljani, ga je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Mike Gifford


19.06.2014

Ob obletnici 1. svetovne vojne

V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia Trst A, je v ospredju letošnja stota obletnica začetka prve svetovne vojne. O tej temi bodo govorili: Vladimir Wakounig, izredni univerzitetni profesor za pedagogiko na Univerzi Alpe Jadran v Celovcu, zgodovinarji Marta Verginella, Mitja Juren, ki se ukvarja z raziskovanjem obdobja prve svetovne vojne na Goriškem in Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine, tudi član odbora za obeležitev stote obletnice začetka prve svetovne vojne.


12.06.2014

Ko ne štejejo le goli

Ob začetku svetovnega prvenstva v nogometu bodo tudi tokratni Glasovi svetov v znamenju bržčas najpopularnejšega športa na svetu. Na prvi pogled v nogometu seveda največ štejejo goli, zmage in osvojene lovorike. A v igri, ki je – gledano globalno – vredna skoraj 500 milijard dolarjev, so uspehi posameznih moštev v primerjavi s posli, ki potekajo vsak dan, slej ko prej le sekundarnega pomena. Potem pa je tu še sociološka dimenzija nogometa – vsaj od časov Peleja dalje najboljši igralci in številna moštva po vsem svetu igrajo nemajhno vlogo v kontekstu izgradnje identitet posameznikov, lokalnih skupnosti in celo narodov. Prav ta dva aspekta sodobnega nogometa pa bomo pretresali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.


05.06.2014

Nasilje v družini

Nasilje v družini je globalni in univerzalni družbeni pojav. Je tudi politični problem z daljnosežnimi posledicami. Bolj kot nasilje potiskamo v zasebnost, manj govorimo o njem. Tako ostaja sprejemljivo in legitimno. Aktualni podatki o nasilju v družini v Sloveniji so zaskrbljujoči, trendi pa ne nakazujejo bistvenega izboljšanja. Mednarodna zakonodaja je sicer igrala pomembno vlogo pri razumevanju nasilja v družini, vendar je v Sloveniji prišlo dokaj pozno do spoznanja, da se je treba z nasiljem kot s prevladujočim splošnim pojavom ukvarjati na nacionalni ravni. Skupina priznanih slovenskih znanstvenic je združila moči in pripravila prvi zbornik o tem pojavu v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov je vsaka izmed njih predstavila en znanstveni vidik tega pojava. Avtorica oddaje Martina Černe.


05.06.2014

GLASOVI SVETOV 5.6.

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.


29.05.2014

Vpliv nekega pisoarja - Marcel Duchamp in umetnost 20. stoletja

Ko je leta 1917 na razstavi neodvisnih umetnikov v New Yorku Marcel Duchamp kot umetniško delo predstavil narobe obrnjen pisoar, imenovan Fontana, ta njegov provokativni umetniški poseg ni naletel na široko razumevanje. Duchamp je z njim neposredno postavil pod vprašanj vzvišeno vlogo umetnosti in umetnika. Toda v desetletjih po drugi svetovni vojni je Duchampovo razumevanje vloge umetnosti, ki naj ne bi bila zgolj estetska, ampak bi morala nagovarjati predvsem s svojo idejo, močno vplivalo na nadaljnji razvoj umetnosti. V tej luči tudi ni presenetljivo, da je prav Fontana obveljala za najvplivnejše umetniško delo 20. stoletja. Marcelu Duchampu smo se posvetili v tokratni oddaji Glasovi svetov.


22.05.2014

O pomenu športa med Slovenci v zamejstvu

V luči bližajočega se svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji smo oddajo posvetili pomenu športa v slovenski narodni skupnosti v Italiji in na avstrijskem Koroškem. Šport ima namreč v zamejskih društvih zelo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenstva, prispeva pa tudi k povezovanju med mladimi iz različnih kulturnih okolij, saj se s športnimi dejavnostmi ukvarja veliko otrok in mladostnikov.


15.05.2014

Revolucija ene slamice

Revolucijo se da začeti tudi z eno samo slamico, je bil prepričan Masanobu Fukuoka, japonski mikrobiolog in agronom, ki se je po drugi svetovni vojni preusmeril v naravno kmetovanje in postal eden začetnikov ekološkega kmetijstva v svetu. Njegov pristop h kmetovanju temelji na njegovi filozofiji, da je narava popolna sama po sebi, največjo težavo sodobnega sveta pa predstavlja človek s svojim prizadevanjem, da bi jo izboljšal, presegel in si jo podredil. Fukuokovo najbolj znano in vplivno delo je nedvomno Revolucija ena slamice, ki je izšlo že daljnega leta 1975, letos pa smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu, neposredno iz japonščine. Zelenemu revolucionarju s Šikokuja smo se posvetili v oddaji Glasovi svetov.


24.04.2014

Pomen osvoboditve in zmage nad nacifašizmom

V Italiji se že več kot pol stoletja z državnim praznikom spominjajo 25. aprila 1945 kot simbola osvoboditve izpod nacifašizma, v Sloveniji pa 27. aprila 1941 kot začetka boja proti okupatorju. Avstrijo kot novo državo so zavezniki ustanovili šele deset let po koncu vojne. Kako o teh razlikah ter o pomenu spomina na rezultate 2. svetovne vojne razmišljajo zgodovinarji in mladi rojaki v Avstriji, Italiji in pri nas? To je temeljni poudarek v oddaji, katere povod so aktualni državni prazniki v Italiji in Sloveniji...


10.04.2014

Poti paleontologije

Zbiranje fosilov ima na Slovenskem pestro zgodovino, v kateri so pomembno vlogo imeli ljubiteljski zbiralci. Nekateri od njih tudi danes prihajajo do izjemnih odkritij, ki v sodelovanju s strokovnjaki, ki se s paleontologijo ukvarjajo profesionalno, zbudijo celo pozornost svetovne javnosti. V oddaji smo obiskali Vilija Rakovca, ki ima v Kranju eno najpomembnejših ljubiteljskih zbirk fosilov in mineralov, dr. Ireno Debeljak, mag. Matija Križnarja in dr. Luka Galeta, ki fosilne ostanke preučujejo v okviru svojega raziskovalnega dela ter kamnoseka Jerneja Bortolata. Njihovo delo je zelo različno, a podobno v tem, da cenijo starodavne sledove življenj iz preteklosti.


03.04.2014

Elektroporacija -zdravljenje na nivoju celic

V oddaji Glasovi svetov bomo podrobneje predstavili elektroporacijo, sodobno metodo, ki se je že izkazala pri zdravljenju nekaterih rakavih obolenj, raziskave pa odpirajo možnost njene uporabe tudi na področju kirurgije, infektologije in imunologije. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Maligno spremenjeno kožno znamenje/ NationalInstituteOfHealth, USA/ WikimediaCommons


27.03.2014

Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924

V času, ko so dnevne novice iz Rusije tako pomembne, bo tudi v Glasovih svetov zazvenela ruska tema. Historična, pa vendarle aktualna. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je namreč v prevodu slovenskemu bralcu zdaj dostopna še Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924 znamenitega in za mnoge tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa. S to knjigo je Figes leta 1996 pravzaprav mednarodno zaslovel, pa čeprav je še pred tem izdal svoje prvo veliko delo, poglobljeno študijo ruskega kmetstva v času državljanske vojne. S prevajalcem Matejem Venierom se je pogovarjal Andrej Stopar.


27.03.2014

Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924

V času, ko so dnevne novice iz Rusije tako pomembne, bo tudi v Glasovih svetov zazvenela ruska tema. Historična, pa vendarle aktualna. Po Natašinem plesu in Šepetalcih je namreč v prevodu slovenskemu bralcu zdaj dostopna še Tragedija ljudstva – ruska revolucija od leta 1891 do 1924 znamenitega in za mnoge tudi kontroverznega britanskega zgodovinarja Orlanda Figesa. S to knjigo je Figes leta 1996 pravzaprav mednarodno zaslovel, pa čeprav je še pred tem izdal svoje prvo veliko delo, poglobljeno študijo ruskega kmetstva v času državljanske vojne. S prevajalcem Matejem Venierom se je pogovarjal Andrej Stopar.


20.03.2014

Glasbeno šolstvo

Tema tokratne oddaje je glasbeno šolstvo, ki je ponekod v zamejstvu soočeno s težavami, kot so nezadostno financiranje, pomanjkanje slovensko govorečih učiteljev in neustrezni prostori za poučevanje.


13.03.2014

Živahna komunikacija žuželk

V oddaji Glasovi svetov smo obiskali Oddelek za entomologijo Nacionalnega inštituta za biologijo. Strokovnjaki so nam predstavili svoje raziskovalno delo s področja komunikacije žuželk. Naj izpostavimo le nekaj zanimivih utrinkov: kako so s prisluškovanjem ob reki Dragonji odkrili povsem novo vrsto žuželk, kaj z laserji posnamejo v gozdu in kako komunikacijo motijo pesticidi. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Fir0002/ Flagstaffotos, Wikimedia Commons


06.03.2014

Tagore in bengalska renesansa

Rabindranath Tagore je pri nas in v svetu poznan kot najpomembnejši indijski moderni pesnik. Toda kljub svetovni slavi, ki ga je doletela, ko je pred 100 leti prejel Nobelovo nagrado za literaturo, večji del njegovega izredno obsežnega književnega opusa ni dobro poznan. Še manj je v svetu znan kot slikar in skladatelj. Vsekakor pa je bil Tagore ključna osebnost t.i. bengalske renesanse, kulturnega razcveta, ki je v 2. polovici 19. stol. med drugim postavilo temelje modernemu bengalskemu jeziku. Kot zavzet humanist si je vztrajno prizadeval za medkulturni dialog, v katerem lahko vsakdo prispeva svoje poglede na ustvarjanje skupnega in predvsem pluralnega sveta, ter veliko svojih moči vložil v pedagoško delo.


Stran 24 od 53
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov