Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1057 epizod
1057 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Probiotiki so bakterije, ki koristno vplivajo na zdravje. O njihovi moči bomo z domačimi in tujimi strokovnjaki spregovorili v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Bob Blaylock/ WikimediaCommons, cc Nekateri laktobacili imajo dokazano probiotično delovanje.
Hvalnica norosti Erazma Rotterdamskega velja za eno ključnih besedil, ki nam jih je zapustila renesansa. Brez nje si malodane ni mogoče predstavljati tektonskih premikov, ki so v šestnajstem in sedemnajstem stoletju pretresli evropsko filozofijo, literaturo in teologijo. Zakaj jo strokovnjaki označujejo za delo, ki je sicer napovedalo reformacijo, a je Luther vendarle ni maral kaj prida, zakaj se je ob njenem prebiranju tedanji papež Leon X. samo sladko smejal in zakaj je po njej vredno poseči še danes, pa smo pred večerno premierno uprizoritvijo Hvalnice norosti v Radijski igri preverjali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars enkrat na mesec pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, je bilo v ospredju gledališče. Z gosti smo govorili o njegovem spreminjajočem se poslanstvu, kako je sooblikovalo in kako še vedno sooblikuje slovensko kulturno življenje v zamejstvu in tudi znotraj meja Slovenije, pa tudi, kako je gledališče v zamejstvu vpeto v širši lokalni prostor in kakšno vlogo lahko ima pri povezovanju kultur. Lotili smo se tudi razmerja med vzgojno-izobraževalno in umetniško vlogo gledališča, ki deluje v tako posebnem kontekstu, kot je kontekst zamejske Slovenije.
Če ste radi na tekočem s trendi, potem gotovo veste, da se je včeraj v slovenski prestolnici začel teden mode, ki bo do nedelje na kupu zbral vse ljubitelje mode. Okoli piste se bodo zbrali različni profili ljudi, ki prihajajo iz te industrije: od manekenk, modnih oblikovalcev do posameznikov, ki so svojo prepoznavnost pridobili s pomočjo modnih blogov. In če smo si še pred leti težko predstavljali, da bi modni blog lahko bil prava služba, dandanes ni tako nenavadno, da si modni navdušenec prek spletnega mesta ustvari uspešno kariero, ki temelji na njegovi priljubljenosti med bralci, oboževalci in – kar je najpomembnejše - strankami. Poenostavljeno, modni blogi so postali kokoši, ki posameznikom nesejo zlata jajca v vrednosti tudi milijonskih zneskov. Kako jim to uspeva? Kakšen položaj imajo v slovenskem kibernetskem prostoru? O poklicu modnega blogarja se je za oddajo Glasovi svetov Tina Lamovšek pogovarjala z modno oblikovalko Sanjo Grcić, diplomiranim novinarjem, raziskovalcem blogosfere, tehnološkim navdušencem in sourednikom portala e-demokracija Domnom Savičem, strokovnjakom za trženjem dr. Mirom Klinejem, dr. Dejanom Verčičem s Centra za marketing in odnose z javnostjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani ter modnim blogarjem in soustanoviteljem podjetja Fohr Card, ki z naročninami povezuje blagovne znamke z blogi, Jamesom Nordom. Foto: Jason Hargrove (Flickr)
Britanski igralec, komedijant in glasbenik. Vsi ti samostalniki označujejo Richarda Henryja Sellersa, bolj znanega pod imenom Peter Sellers. A večje in težje vprašanje je, kdo je v resnici sploh bil, saj, kot boste lahko slišali v oddajo Glasovi svetov, niti sam ni našel svojega pravega karakterja. Svoje imitatorske sposobnosti je najprej ponudil le prek slišnega medija v vrsti radijskih oddaj The Goons. Pozneje je navduševal tudi s svojo celostno pojavo na velikem platnu, ena njegovih opaznejših vlog, tudi za slovenske gledalce, pa je upodobitev inšpektorja Clouseauja v filmih o Rožnatem panterju. Tina Lamovšek in njena sogovornika – izredni profesor za področje zgodovine in teorije filma na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo v Ljubljani Igor Koršič ter igralec, voditelj in imitator Jure Godler – vas vabijo, da se v današnji oddaji prepustite Petru Sellersu, ki je na obraze številnih ljudi sicer privabljal nasmeh, sebi pa tega ni mogel storiti. Foto: classic_film (Flickr)
Ko doc. dr. Mojca Matičič opisuje zdravljenje okužbe s hepatitisom C, govori o revoluciji, zgodovinskem preboju, o epohalnem odkritju. Nova zdravila so namreč omogočila, da je danes hepatitis C popolnoma ozdravljiv. Podrobneje o tem in o velikem dosežku slovenskih strokovnjakov pa v današnji oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Mattia Belletti/ Flickr, cc Najpogosteje se hepatitis C prenaša z okuženo krvjo.
Haruki Murakami velja za enega pomembnejših sodobnih japonskih pisateljev. Mednarodni uspeh je dosegel z deli, kot so Norveški gozd, Ljubi moj Sputnik, Kafka na obali, 1Q84 in Kronika ptiča navijalca. Ta roman je pred kratkim izšel pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Iztoka Ilca. Murakami je najbolj prevajani sodobni japonski avtor, tudi v slovenščino. Z japonsko književnostjo smo se sicer začeli seznanjati v 60-ih letih prejšnjega stoletja. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti prevajalca Iztoka Ilca in dr. Jonathana Dila, poznavalca Murakamijevega opusa z univerze Keio v Tokiu. Foto: Flickr
V tokratni izobraževalni oddaji Glasovi svetov se sprašujemo, ali so morski psi res sovražen obraz morja. Dojemanje te stare živalske vrste, ki je v morjih plavala že pred več kot 400 milijoni let, je namreč pogosto obremenjeno s predsodki, ki nam jih še utrjuje popularna kultura. Letošnje poletje je naplavilo Sharknado 2, film, v katerem ne manjka domislic glede okrutnosti teh plenilcev. Mistifikacija belega morskega volka pa naj bi se začela s Spielbergovim Žrelom v 70-ih letih prejšnjega stoletja, pravi biolog prof. Lovrenc Lipej. Napadi morskih psov so sicer v naravi izjemno redki, populacija počasi izumira. Ker so pomemben del morskega ekosistema, morski biologi opozarjajo, da jih je nujno treba zaščiti. Pred mikrofon je Barbara B. Drnovšek ob prof. dr. Lovrencu Lipeju povabila še kulturnega antropologa prof. dr. Rajka Muršiča in filmofila, ustvarjalca stripov in publicista Zorana Smiljaniča. Foto: Flickr
Ob iskanju vzrokov za nekatere najbolj razširjene bolezni sodobnega časa so strokovnjaki pod drobnogled vzeli beljakovino gluten, ki je prisotna v pšenici in nekaterih drugih žitih. Poznano je, kako gluten povzroča celikajo, zdaj pa raziskovalci odkrivajo še druge posledice alergije oziroma preobčutljivosti nanj. Vedno glasneje pa opozarjajo tudi na povezavo med glutenom in nevrološkimi obolenji. Tako je dr. David Perlmutter iz Združenih držav prepričan, da gluten iz pšenice, ogljikovi hidrati in enostavni sladkorji povzročajo Alzheimerjevo bolezen, depresijo, anksioznost. Svoje poglede na učinke glutena bodo v oddaji Glasovi svetov predstavili zdravnik in publicist James Hamblin iz Washingtona, biologinja Darja Kocjan Ačko in pediater Rok Orel iz Ljubljane ter nevrolog Martin Rakuša iz Maribora. Pred mikrofon jih je povabil Iztok Konc. Foto: Cat Dancing/ Flickr, cc
Slovenija je bila še pred svojo osamosvojitvijo leta 1991 kot del nekdanje Jugoslavije dom znanstvenikov, ki so izkazovali zanimanje za vesoljsko raziskovanje. Čeprav naša nekdanja skupna država ni bila nikoli neposredno povezana z odkrivanjem vesolja, pa je prav pisanje o tej tematiki laični javnosti približalo ta prostor zunaj zemeljske atmosfere. Zasluge za to imata predvsem dva človeka: fizik dr. Lavo Čermelj, ki je v poznih 50-ih in zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja napisal dve knjigi o vesoljski tematiki. Poleg številnih člankov o vesolju in znanosti pa se je izkazal tudi kot dolgoletni urednik publikacije o naravoslovju, imenovani Proteus. Drugo ime, vredno omembe, pa je prav tako fizik, dr. Vladimir Ribarič. Med 60-imi in poznimi 80-imi leti prejšnjega stoletja je izdal tri knjige o vesoljskem raziskovanju in vojaškem vesolju. Priljubljeno slovensko mesečno revijo Življenje in tehnika je obogatil s številnimi članki, povezanimi z vesoljem, tehnologijo in znanostjo. Številni starejši poslušalci pa bi glas Ribariča prepoznali kot komentatorja pristanka Apolla 11 na Luni. O popularizaciji vesoljske znanosti in raziskovanja v prejšnjem stoletju na slovenskih tleh sta novinarki Tini Lamovšek za oddajo Glasovi svetov povedala predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo ter redni član in regionalni sekretar Mednarodne akademije za astronavtiko Miloš Krmelj in direktor Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal.
Številne bolezni so se skozi zgodovino pojavljale tudi zaradi neustrezne ali pomanjkljive prehrane. Ta vpliva na človekovo psihično in fizično stanje ter na njegov razvoj. Hrana je nesporno eden izmed temeljev človekovega zdravja. Neustrezne prehranske navade, pomanjkanje nekaterih vitaminov in joda lahko vodijo v hude bolezni. Čeprav smo s pravo prehrano skozi čas odpravili skorbut, rahitis, beri beri, palagro, putiko in kretenizem, pa nam v sodobnem času prav zaradi nje grozijo nekatere druge: pandemija debelosti, presnovne bolezni, bolezni srca in ožilja ter alergijska obolenja. V tokratno oddajo Glasovi svetov smo povabili prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec – predstojnico Inštituta za zgodovino medicine in nekaj njenih študentk, prihodnjih zdravnic, ki so na temo Bolezni prehrane skozi čas v okviru študijskih obveznosti pripravile tudi seminarske naloge, Cito Cvirn, Janjo Omejec, Doro Stepan in Tanjo Belčič. Foto: Flickr
Tokratni Glasovi svetov se tesno navezujejo na oddajo izpred tedna dni. Če smo namreč takrat predstavljali tisto zgodovinopisno teorijo, ki na sledi dognanj Erica Hobsbawma, Benedicta Andersona, Miroslava Hrocha in drugih nastanek modernih narodov postavlja v čas ob koncu 18. stoletja, bomo tokrat te poglede in stališča preverili ob zgodovini slovenskega naroda. V studiu gostimo dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pri založbi Sophia pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, sicer prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Ko današnji Grki govorijo o začetkih svojega naroda, praviloma govorijo o Homerju in Platonu, o Atencih in Špartancih, o Aleksandru Velikem. Nemci, na drugi strani, se radi spominjajo zmage germanskih plemen nad legijami cesarja Avgusta v Tevtoburškem gozdu. Slovenci pa korenine svojega naroda prepoznavamo v Samovi plemenski zvezi in Karantaniji. Pravzaprav so vse evropske nacije prepričane, da so starodavne. Toda v zadnjih desetletjih se je glede vprašanja nastanka narodov v mednarodnem zgodovinopisju razširil bistveno drugačen pogled. Benedict Anderson, Eric Hobsbawm, Hagen Schulze in Miroslav Hroch so le nekateri izmed znanstvenikov, ki so postavili na prvi pogled sicer nekoliko presenetljivo, a dandanes precej široko uveljavljeno tezo – da so namreč najstarejši narodi na svetu danes stari le nekaj več kot dvesto let. Narodi so, nam pripovedujejo ti raziskovalci preteklosti, ob koncu osemnajstega stoletja nastali v kontekstu antikolonialnih gibanj v obeh Amerikah in sredi trans-kontinentalnega družbenega vrenja, ki ga je v Evropi sprožila francoska revolucija. Ta pogled bomo podrobneje predstavili v dveh zaporednih Glasovih svetov, v katerih bomo gostili dr. Roka Stergarja, predavatelja zgodovine 19. stoletja na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, in dr. Jerneja Kosija, ki je pred kratkim izdal knjigo Kako je nastal slovenski narod, doslej prvo znanstveno monografijo, ki zgodovino slovenskega naroda pretresa s stališča omenjene historiografske teorije o nastanku modernih narodov. V prvi oddaji bomo predstavili samo teorijo, še teden pozneje pa jo bomo natančneje preverili na konkretnem primeru slovenske zgodovine. Oddajo pripravlja Goran Dekleva.
Ob heteroseksualnosti, homoseksualnosti in biseksualnosti kot spolna usmeritev obstaja tudi aseksualnost. Aseksualna je oseba, ki ne čuti spolne privlačnosti. Ta družbeni fenomen je za svoje diplomsko delo raziskala diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Tanja Kovačič, gostja današnje oddaje Glasovi svetov. Z njo se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Dennis Skley/ Flickr, cc Aseksualci so si izbrali nekaj simbolov, med njimi sta najbolj prepoznavna srčev in pikov as.
V tokratni oddaji Glasovi svetov se odpravljamo na potovanje po treh Baltskih državah: Litvi, Latviji in Estoniji. Naš kompas je bila knjiga Biseri Baltika, profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Bogomila Ferfile. Skupaj z njegovim nekdanjim podiplomskim študentom Litovcem Ignasem Simanavičiusem, zaposlen je bil tudi na ambasadi Litve v Ljubljani, ga je pred mikrofon povabila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: Flickr/Mike Gifford
V tokratni skupni oddaji, ki jo program Ars pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia Trst A, je v ospredju letošnja stota obletnica začetka prve svetovne vojne. O tej temi bodo govorili: Vladimir Wakounig, izredni univerzitetni profesor za pedagogiko na Univerzi Alpe Jadran v Celovcu, zgodovinarji Marta Verginella, Mitja Juren, ki se ukvarja z raziskovanjem obdobja prve svetovne vojne na Goriškem in Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine, tudi član odbora za obeležitev stote obletnice začetka prve svetovne vojne.
Ob začetku svetovnega prvenstva v nogometu bodo tudi tokratni Glasovi svetov v znamenju bržčas najpopularnejšega športa na svetu. Na prvi pogled v nogometu seveda največ štejejo goli, zmage in osvojene lovorike. A v igri, ki je – gledano globalno – vredna skoraj 500 milijard dolarjev, so uspehi posameznih moštev v primerjavi s posli, ki potekajo vsak dan, slej ko prej le sekundarnega pomena. Potem pa je tu še sociološka dimenzija nogometa – vsaj od časov Peleja dalje najboljši igralci in številna moštva po vsem svetu igrajo nemajhno vlogo v kontekstu izgradnje identitet posameznikov, lokalnih skupnosti in celo narodov. Prav ta dva aspekta sodobnega nogometa pa bomo pretresali v tokratnih Glasovih svetov. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Nasilje v družini je globalni in univerzalni družbeni pojav. Je tudi politični problem z daljnosežnimi posledicami. Bolj kot nasilje potiskamo v zasebnost, manj govorimo o njem. Tako ostaja sprejemljivo in legitimno. Aktualni podatki o nasilju v družini v Sloveniji so zaskrbljujoči, trendi pa ne nakazujejo bistvenega izboljšanja. Mednarodna zakonodaja je sicer igrala pomembno vlogo pri razumevanju nasilja v družini, vendar je v Sloveniji prišlo dokaj pozno do spoznanja, da se je treba z nasiljem kot s prevladujočim splošnim pojavom ukvarjati na nacionalni ravni. Skupina priznanih slovenskih znanstvenic je združila moči in pripravila prvi zbornik o tem pojavu v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov je vsaka izmed njih predstavila en znanstveni vidik tega pojava. Avtorica oddaje Martina Černe.
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
Ko je leta 1917 na razstavi neodvisnih umetnikov v New Yorku Marcel Duchamp kot umetniško delo predstavil narobe obrnjen pisoar, imenovan Fontana, ta njegov provokativni umetniški poseg ni naletel na široko razumevanje. Duchamp je z njim neposredno postavil pod vprašanj vzvišeno vlogo umetnosti in umetnika. Toda v desetletjih po drugi svetovni vojni je Duchampovo razumevanje vloge umetnosti, ki naj ne bi bila zgolj estetska, ampak bi morala nagovarjati predvsem s svojo idejo, močno vplivalo na nadaljnji razvoj umetnosti. V tej luči tudi ni presenetljivo, da je prav Fontana obveljala za najvplivnejše umetniško delo 20. stoletja. Marcelu Duchampu smo se posvetili v tokratni oddaji Glasovi svetov.
Neveljaven email naslov