Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1057 epizod
1057 epizod
V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti itd. Oziramo se za tistimi vsebinami, ki so nam potrebne ali koristne v “realnem času”.
V osredju tokratne oddaje Glasovi svetov bo Marko Turk (1920-1999) - konstruktor mikrofonov z izrednim občutkom za estetiko in visokimi kriteriji za kakovost. Sprva je trdil, da ni oblikovalec, saj je izhajal iz elektroakustike, a se je s tem statusom moral sprijazniti po odmevni razstavi leta 1963 v Parizu, kjer je njegovo delo odkrila tudi kustosinja Muzeja za moderno umetnost MOMA iz New Yorka. Njegove mikrofone so leto kasneje kot prve slovenske oblikovalske izdelke uvrstili v zbirko te ugledne ustanove. Za svoje delo je prejel pomembne tuje in domače nagrade. Med njimi tudi najvišje državno priznanje na področju kulture, Prešernovo nagrado leta 1965. Ob razstavi Marko Turk: Homo Faber, ki je v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do junija so zapisali, da je Turk izjemen tudi po načinu svojega dela. Vsakega od predmetov je ročno izdelal sam, zanje ni imel niti načrtov niti skic. Bil je do skrajnosti premišljen in natančen pri vsakem, še tako drobnem koraku svojega delovnega procesa. Njegovo življenje in delo bomo s sogovorniki: Mojco Turk, Nikolajem Simičem in Špelo Šubic orisali v oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Barbara Belehar Drnovšek. Foto: arhiv Mojce Turk
Soško fronto je zaznamovala največja koncentracija vojaštva v zgodovini slovenskega ozemlja. Skupno je bilo na njej na odseku med Jadranskim morjem in Rombonom približno milijon 200 tisoč vojakov in 5 tisoč 500 topovskih cevi, s svojimi vplivi pa je segla vsaj 100 kilometrov v zaledje. Čeprav smo zaradi nje ob človeških žrtvah in materialni škodi izgubili tudi velik del ozemlja, je njena navzočnost v javni zavesti dokaj majhna, se pa spomin obuja, še posebej ob letošnji 100-letnici njenega začetka. Na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca, bodo na skupnem trgu Nove Gorice in Gorice odprli Pot miru, ki je letošnji osrednji dogodek ob obeleževanju stoletnice bojev na soški fronti. Dogodek bodo skupaj oblikovali glasbeni ustvarjalci iz Italije in Slovenije. Pot povezuje urejene kaverne in vojaške jarke po hribih, muzeje na prostem in muzejske zbirke, kostnice, cerkve, spomenike in vojaška pokopališča. Razširili so jo iz zgornjega Posočja vse do Jadranskega morja, tako da je zdaj dolga kar 280 kilometrov. Zakaj smo na prvo svetovno vojno skoraj pozabili? So slovenski vojaki imeli zavest, da se v njej bojujejo za svoje cilje? O vsem tem v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravljamo v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje bodo zgodovinarji Marko Simič, Jože Pirjevec in Stefan Pinter. Vir fotografije: Wikipedia, avtor R.A. Höger
Zgodovine evropske kulture si preprosto ni mogoče misliti brez Judov. Pa tu ne gre le za velike umetnike, mislece in znanstvenike devetnajstega ter dvajsetega stoletja, kot so bili Albert Einstein, Franz Kafka, Sigmund Freud, Karl Marx ali Gustav Mahler. Že v srednjem veku namreč so Judje Pirenejskega polotoka, Judje, ki jim pravimo tudi Sefardi, bistveno pripomogli k razcvetu omike in znanja – najprej v sami Španiji in na Portugalskem, hitro pa tudi v drugih deželah stare celine. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj natanko so Sefardi prispevali v zakladnico evropske civilizacije, kako so krmarili med nasprotujočimi interesi krščanskih in islamskih vladarjev, ki so se dolgih sedem stoletij borili za prevlado nad Iberskim polotokom, in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi in njihovo bleščečo kulturo, ko sta Kastilja in Aragonija leta 1492 – na krilih odločilne zmage nad muslimansko Granado – ukazali izgnati vse Jude s svojega ozemlja. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.
»Svetloba, ki jo laser oddaja ima čudežne lastnosti,« pravi prof. dr. Janez Možina s Fakultete za strojništvo, ki nas bo v oddaji Glasovi svetov seznanil z osupljivimi možnostmi, ki jih omogoča laserska tehnologija. Pogovor bo dopolnila tudi prof. dr. Irena Drevenšek Olenik s Fakultete za matematiko in fiziko. Laser uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Prisluhnite oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Argonski laser; sorodnega pri raziskovalnem delu uporablja prof. dr. Irena Drevenšek Olenik. Foto: Fitllama/ Flickr, cc
Pravili so mu l’enfant terrible modnega sveta. Pa je bil res? Bolj kot kontroverzno osebo so nekateri v Alexandru McQueenu videli modnega genija. Teatralnost in spektakularna predstava sta bili stalnica njegovih modnih revij, a nič ni moglo zasenčiti njegove natančnosti pri ustvarjanju oblek in združevanju na videz nezdružljivih stvari v estetsko dovršeno celoto. Štirikratni dobitnik nagrade oblikovalec leta je spajal tehnologijo in modo, bil je prvi, ki je živo na spletu prenašal modno revijo. Posthumna razstava Alexandra McQueena Savage Beauty, ki je podrla vse rekorde obiskanosti v muzeju Metropolitan v New Yorku – vznemirjenost ob njenem marčnem prihodu v londonski muzej Victoria & Albert je čutiti tudi na evropskih tleh – pa je odprla oziroma podprla debato o tem, ali moda spada v umetniške muzeje. V oddaji Glasovi svetov, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, so o človeku, ki je uresničeval svoje sanje in vizije ter si je upal biti to, kar je bil, spregovorili modni oblikovalci Maja Ferme, Almira Sadar in Peter Movrin ter kustosinja dr. Kate Bethune iz londonskega Muzeja Victoria&Albert. Foto: alexandermcqueen.com
Slovenci radi zatrjujemo, da je za našo identiteto bistven jezik. Da se je naša kultura izoblikovala skozi jezik. Prav mesec februar ponuja dva dneva, ko se lahko temu vprašanju še bolj posvetimo. 8. februarja je kulturni praznik, 21. februarja pa svetovni dan maternega jezika. Glasove svetov smo zato namenili vprašanju maternega jezika, slovenske kulture in identitete med Slovenci v Avstriji in Italiji. Pogovor smo pripravili v skupni mesečni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu. Gostje so bili: Micka Opetnik, urednica pri Nedelji, tedniku koroških Slovencev v Avstriji, Tatjana Rojc, literarna kritičarka, esejistka in prevajalka ter Janez Dular, nekdanji minister za vprašanja Slovencev po svetu in narodnostnih skupnostih v Sloveniji, minister za kulturo in direktor Urada za slovenski jezik.
Gluhi in naglušni so bili v zgodovini obremenjeni s številnimi predsodki. Stari Grki so verjeli, da se človek ne more izobraziti, če ne sliši, zato so jih imeli za nezmožne in manjvredne. Ljudje pa so kljub temu našli načine za komunikacijo in v 17. stoletju so bile izdane prve knjige o jeziku in abecedi gluhih, nastal pa je tudi znakovni jezik. V razvitem svetu so danes pravice gluhih in naglušnih tudi zakonsko urejene. Komunikacija pa je pogosto otežena, izključeni so iz družbe, zato je pomembno, da o gluhoti, predvsem pa naglušnosti odkrito spregovorimo in poudarjamo preventivo. Odstotek naglušnih v svetu namreč narašča. V Sloveniji je približno 5500 ljudi vključenih v Zvezo društev gluhih in naglušnih, čeprav je naglušnih veliko več, saj kar 70 tisoč ljudi uporablja slušne aparate. O tem, kakšen je bil odnos do gluhote v preteklosti, s kakšnimi težavami se ljudje s to tako imenovano nevidno telesno okvaro danes ukvarjajo v vsakdanjem življenju in kakšne so sodobne oblike zdravljenja, bo govor v oddaji Glasovi svetov. Barbara Belehar Drnovšekse je pogovarjala s podpredsednico Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Darjo Pajk, s študentko Fakultete za medicino v Ljubljani Katarino Javornik, z vodjo avdiološke dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, doc. dr. Sabo Battelino, in s predstojnico Inštituta za zgodovino medicine, prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec. Foto: Flickr
Najstarejši spomeniki judovske književnosti – knjige Stare zaveze – so seveda napisani v hebrejščini, ki je skozi dolga stoletja ostala liturgični jezik najrazličnejših judovskih skupnosti – od New Yorka do Buhare. No, v čisto vsakdanjem življenju pa Judje hebrejščine večinoma niso govorili, ampak so med seboj komunicirali v aramejščini, grščini, jidišu, ladinu, tatu, jevanitu in številnih drugih jezikih. Od ustanovitve Izraela se, najbrž prav nič presenetljivo, ti jeziki vse bolj umikajo tako imenovani novi hebrejščini, ki velja za enega stebrov judovske identitete v novi državi. Mi pa smo v tokratnih Glasovih svetov pozornost namenili pisani paleti jezikov, v katerih so Judje v zadnjih treh tisočletjih ustvarjali svojo dolgo in bogato zgodovino. Gost pred mikrofonom je bil zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.
Vsak zagon podjetja potrebuje kapital. Če se je finančna pomoč včasih iskala pri posameznih investitorjih, pa smo z nastankom digitalnih komunikacijskih mrež prišli do tega, da se zdaj lahko obračamo na širše množice z vseh koncev sveta. V zadnjih letih, če govorimo o inovativnosti in iskanju finančnih sredstev, ne gre brez omembe t.i. crowdfundinga. Gre za je skupinsko akcijo zbiranja finančnih sredstev za točno določen namen oziroma cilj. Ti projekti s kampanjo nemalokrat pritegnejo pozornost javnosti in jo vpletejo v sam proces financiranja, tudi v proces soustvarjanja bodisi s predlogi ali z aktivno participacijo. O čaru platforme za zbiranje finančnih sredstev, kot je Kickstarter, o tem, ali je pravilneje množicanje ali množično financiranje in zakaj tako malo govorimo o neuspešnih kampanjah, v oddaji Glasovi svetov, ki jo pripravlja Tina Lamovšek. Govorila je s soustanoviteljem in vodjo iniciative Slovenia Crowdfunding Lukom Piškoričem in digitalnim strategom Vukom Čosićem, pri pogovoru pa so se ji pridružili tudi Slovenci, ki so z uspešno kampanjo na Kickstarterju zbrali več finančnih sredstev kot predvideno: avtor produkta Kefirko Marko Borko, oblikovalec totema Zen Egg Gašper Premože in Janez Tratar z blagovno znamko lesenih koles Tratar Bikes. Foto: Scott Beale (Flickr.com)
Maks Fabiani (1865-1962), arhitekt, urbanist in svetovljan – kaj zapuščina drugega najbolj znanega slovenskega arhitekta (poleg Plečnika) pomeni danes v Sloveniji, Italiji in Avstriji? O tem izzivu v mesečni skupni oddaji Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu razmišljajo arhitekt, urbanist in podžupan v Ljubljani Janez Koželj, krajinski arhitekt Vladimir Vremec in arhitekt dr. Marko Korošic v Trstu, ter konzervator zvezne dežele Koroške Gorazd Živkovič v Celovcu. Oddajo je vodil Goran Tenze. Vir fotografije: www.mladinska.com
V letu 2015 nič novega – konflikt med Izraelci in Palestinci se nadaljuje že 68. leto. In v takih okoliščinah je kaj lahko pozabiti, da je nekoč, še pred nekaj stoletji velika večina vseh Judov mirno živela in pogosto tudi cvetela – ne v Evropi, ampak na južnih in vzhodnih obalah Sredozemlja pa v Mezopotamiji ter dlje proti vzhodu, v Perziji, Afganistanu in srednji Aziji. V islamskem svetu, torej. Kako so ti Judje živeli in kaj se je pravzaprav zgodilo z njimi po ustanovitvi Izraela leta 1948, preverjamo v tokratnih Glasovih svetov. Naš gost pred mikrofonom bo zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta.
Harmonika je bržkone eden osrednjih simbolov slovenstva. A za razliko od Triglava, Prešerna ali potice mnenja Slovenk in Slovencev o njej niso enoglasno pozitivna. Nekateri so slej ko prej prepričani, da predstavlja vse, kar je v naši kulturni tradiciji nepoboljšljivo šentflorjanskega, spet drugi pa, nasprotno, v zvokih, ki prihajajo iz raztegnjene harmonike, slišijo glas tistega žlahtnega konservatizma, ki je Slovencem sploh omogočil prestati vihre neprijazne zgodovine. In prav ta protislovja, ki se ob instrumentu zgoščajo, je v knjigi Harmonika za Butalce, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Beletrina, popisal in premislil Bratko Bibič, naš legendarni harmonikar, mednarodno uveljavljen skladatelj in vokalist, ki velja za enega začetnikov tako imenovanih glasb sveta v sedemdesetih letih in za predhodnika eksperimentalnih avantgard newyorške nove glasbe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov preverili, kaj vse glasbenik pravzaprav vzame nase, ko v roke vzame harmoniko ... Z Bratkom Bibičem se ej pogovarjal Goran Dekleva.
V resnici za zdaj težko merimo in izmerimo vpliv spletnega trgovca Amazon na slovenski knjižni trg. Dejstvo je, da so mlajše generacije navajene na brezplačne izvode digitalnih dobrin, ki jih uživajo mimo uveljavljenih medijev in sistemov - pa naj bodo to filmi v primeru televizije ali kinematografov, glasba v primeru radia, enako velja za e-knjige v primeru založnikov. Nedavno predstavljena raziskava Bralna kultura in nakupovanje knjig v Republiki Sloveniji, ki sta jo naročila ministrstvo za kulturo in javna agencija za knjigo, ugotavlja, da na Amazonu in v njegovih podružnicah kupuje približno petnajst odstotkov slovenskih kupcev knjig. Vpliv Amazona na področju fizičnih knjig v tujem jeziku v Sloveniji že lahko čutimo. V središču Ljubljane je kar nekaj let delovala priljubljena knjigarna s tujimi knjigami Behemot, ki je letos januarja dokončno zaprla svoja vrata. V ponovitvi oddaje Prvega programa Intelekta bodo povezave med spreminjanjem bralnih navad Slovenk in Slovencev in vplivom Amazona iskali: digitalni strateg Vuk Ćosić, publicist in novinar Lenart Kučić, direktor razvoja v Mladinski knjigi Miha Kovač, direktor založbe Umco, ki je omenjeno raziskavo tudi izvedla, Samo Rugelj in lastnik Behemota ter danes vodja Modrijanove knjigarne v Škofji Loki Dejan Ivandić. Oddajo je pripravil Blaž Mazi. foto: Flickr/kun530
Še preden je bila na pomlad leta 1948 ustanovljena država Izrael, so evropski Judje razvili več političnih programov, s katerimi so nekako od 18. stoletja oziroma časa razsvetljenstva dalje odgovarjali tako na globoko zakoreninjene antisemitske predsodke svoje okolice kakor na vznik modernih nacionalizmov na stari celini. V tokratnih Glasovih svetov pa preverjamo, kateri so bili ti programi, kako so se med seboj razlikovali in zakaj je med njimi navsezadnje prevladal tisti, ki je terjal ustanovitev samostojne judovske države v Sveti deželi. Gost oddaje je zgodovinar in antropolog, izvrsten poznavalec judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se pogovarja Goran Dekleva.
Pot, ki je peljala od prvih, razmeroma preprostih upodobitev Jezusa v najstarejših rimskih katakombah do veličastja mozaikov v carigrajski Hagii Sophii, je bila dolga približno tri stoletja in pol. In prav to pot smo skušali prehoditi v božičnih Glasovih svetov. Tako smo se spraševali, kako se je v počasnem teku let izpopolnjevala likovna govorica zgodnje krščanske umetnosti in kako se je obenem stopnjevala njena teološka kompleksnost. Zanimalo nas je tudi, kaj se je v krščanskem likovnem ustvarjanju spremenilo, ko so preganjanja naposled prenehala in je krščanstvo postalo državna religija rimskega cesarstva. Pri vsem tem nam je bil v pomoč mag. Jošt Snoj, akademski slikar in duhovnik, ki je zgodnjo krščansko umetnost študiral na papeški univerzi v Rimu. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
V tokratni oddaji, ki jo program Ars enkrat mesečno pripravlja s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A, bo v ospredju praznovanje, oziroma šege in navade, ki so značilne za zamejstvo v zimskem obdobju. Spraševali se bomo o njihovi vlogi, koliko jih je preživelo do danes in kakšne so osrednje značilnosti kulinarike na tem območju. Oddajo pripravlja Marko Rozman.
Judje v zgodovini slovenskega prostora večidel niso igrali pomembnejše vloge, saj jih je habsburški cesar Maksimilijan I. leta 1496 ukazal izgnati s Koroške in Štajerske, leta 1515 pa še s Kranjske. Posledično so v naslednjih stoletjih Judje na Slovenskem predstavljali pomembnejši del prebivalstva le še v Prekmurju ter na Tržaškem in Goriškem. Toda prav ti, primorski Judje so bistveno pripomogli k razvoju Trsta v eno največjih, gospodarsko in kulturno najpomembnejših evropskih pristanišč. Po drugi plati pa so bili tržaški Judje v svetovnem merilu tudi eni glavnih pobudnikov tako imenovanega judovskega razsvetljenstva, intelektualnega projekta, ki je korenito reformiral in moderniziral starodavne judovske verske, filozofske in kulturne tradicije oziroma običaje. Zato smo v tokratnih Glasovih svetov pod drobnogled vzeli zgodovino Judov Trsta in Gorice. Pri tem nam je bil v pomoč zgodovinar in antropolog, gotovo eden naših najboljših poznavalcev judaizma, dr. Klemen Jelinčič Boeta. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.
Pretresi smo, kako veliko in pomembno je založništvo v zamejstvu in predstavili glavne težave, s katerimi se ta srečuje. Oddajo, ki je potekala v živo s 30. slovenskega knjižnega sejma, pripravljamo enkrat mesečno skupaj s sodelavci slovenskega programa ORF v Celovcu in tržaškega Radia TRST A. Gostje so bili Nadia Roncelli, Alina Carli in Hanzi Filipič, oddajo pa je pripravil Gregor Podlogar.
V oddaji Glasovi svetov se bomo posvetili Minki Skaberne, pobudnici ustanovitve prve slovenske knjižnice za slepe in voditeljice prepisovanja knjig iz črnega tiska v Braillov točkopis. Zavedala se je, da družba slepe in slabovidne, ki imajo drugačno življenje od videčih, zapostavlja, zato je bila dejavna na številnih področjih: ustanavljala je tečaje za prepisovalke, nadzorovala delo prostovoljk in pouk slepih, skrbela za Braillovo knjižnico v Ljubljani in za Dom slepih v Škofji Loki, ki je bil ustanovljen ob njeni pomoči. Življenjsko pot Minke Skaberne nam bodo približali predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Tomaž Wraber, Aleksandra Serše, Dušan Sterle iz knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih in predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Petra Svoljšak. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih Ljubljana
Mineva 120 let odkar je genialni švicarsko francoski zdravnik in mikrobiolog Alexandre Yersin odkril bakterijo, ki povzroča kugo. Ta je za večino pravzaprav bolezen srednjega veka in s tem preteklosti, a temu še zdaleč ni tako. Epidemija sredi 14. stoletja je sicer pokosila tretjino takratnega evropskega prebivalstva. To je na stari celini povzročilo tudi vrsto religioznih, družbenih in gospodarskih pretresov. Kasnejši izbruhi epidemije v zgodovini niso bili tako katastrofalni. Čeprav danes o kugi veliko vemo, pa svetovna zdravstvena organizacija vsako leto poroča o novih primerih. V oddaji Glasovi svetov Barbara Belehar Drnovšek gosti znanstveno sodelavko Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Katarino Keber in predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo prof. dr. Miroslava Petrovca. Foto: Flickr
Neveljaven email naslov