Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
803 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
V letošnjem letu je ponovno potekal vseštudentski literarni natečaj Rdeča nit, ki ga organizirajo študentke in študentje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V zadnjih letih je zaradi situacije sveta natečaj nekoliko zamrl, letos pa se je vrnil s polnim zagonom in v prenovljeni podobi! Z vseštudentskim literarnim natečajem Rdeča nit želijo spodbujati ustvarjalnost, domišljijo in refleksijo ter mladim piscem in piskam odpreti vrata v literarni svet, da lahko sveža besedila izpod spretnih peres po bivanju v temnih predalih le ugledajo luč sveta in zaživijo med bralci. V oddaji smo tako gostili letošnje zmagovalke natečaja: Zala Marolt (dramatika) Izabella Rajh (kratka pripoved) Marija Kisilak (poezija) ter dobitnice posebnih priznanj: Petruša Golja (kratka pripoved) Manca Marinko (poezija) Tara Ferbežar Felgner (poezija)
Gib, eleganca, lepota in estetika so stvari, ki zaznamujejo tekmovalne standardne in latinskoameriške plese. Kako ples kot šport razvija ne le fizične, ampak tudi osebnostne značilnosti plesalk in plesalcev in na kakšno športni pot se z izbiro teh plesov odpravijo mladi, ki plešejo, sta nam v oddaji Gymnasium predstavila plesna para iz Plesne šole Bolero.
Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.
Smučarska skakalka Tinkara Komar, hitrostna drsalka Dina Špan, turni smučar in kolesar Jon Pritržnik ter biatlonec Pavel Trojer so gosti oddaje Gymnasium. Januarja so se udeležili 16. zimskega Olimpijska festivala evropske mladine v Furlaniji Julijski Krajini in dosegli odlične rezultate. Slovenijo je sicer zastopalo 47 športnikov, starih od 15 do 18 let, osvojili pa so 6 zlatih odličij.
Dijaška organizacija Slovenije je letos, že deveto leto zapored, podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta za lansko šolsko leto postala Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, oba sta dijaka mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor. Oba sta zelo uspešna v šoli, hkrati pa aktivna tudi na številnih drugih področjih. Spoznajte ju v oddaji Gymnasium.
Tekst: Ob tokratnem 8. marcu se je voditeljica Liana Buršič o njegovem pomenu in vplivu v še vedno pretežno patriarhalni družbi pogovarjala s tremi mladimi ženskami, študentkami, ustvarjalkami - Piko Kovač, Nino Slavec in Mijo Kramar.
Pred mikrofon smo povabili mlade zborovske pevce in glasbenike s Srednje šole Slovenska Bistrica in njihovo mentorico Ano Sandrin. Več o zborovskem ustvarjanju, glasbi in njihovih projektih pa v oddaji.
Tokrat smo šli na oder, naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako ŠILA poteka in skrbi za smeh, smo govorili v oddaji Gymnasium.
V terenskem studiu v Cerknem so se nam pridružili mladi športniki, člani orientacijskega kluba Azimut Cerkno. Več o njihovem delovanju, projektih, uspehih in ciljih izvemo v Gymnasiumu.
Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.
Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V urbanih središčih se vsakodnevno srečujemo z grafiti. Pa smo jim naklonjeni, nas nagovorijo likovno, pa tudi v svoji simbolni sporočilnosti? Nocoj je Liana Buršič v oddaji Gymnasium gostila dva mlada, kreativna grafitarja z Gorenjske - Tima Megliča in Aljaža Roglja.
Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.
Več kot 50 oddaj in 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2023 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere, katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji Gymnsium. :)
Letošnja dobitnika nagrade Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta Mina Švajger in Matevž Sluga. Študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta bila nagrajena za vloge v dramah Steklena menažerija, Mačka na vroči pločevinasti strehi in Bambina. Kako je potekalo ustvarjanje predstav in kakšne kakovosti je v igri Mine in Matevža prepoznala žirija, ki podeljuje nagrade, boste izvedli v oddaji Gymnasium.
Dora Tomori in Veronika Nikolovska sta sveža glasova mlajše generacije slovenskih glasbenih ustvarjalk, ki iskreno raziskujeta teme zakopane v slehernem človeškem jedru – od osamljenosti, ljubezni, svobode. Melanholično, a tudi igrivo, predano in predvsem poživljajoče. Nocoj sta bili gostji oddaje Gymnasium, v družbi voditeljice in avtorice oddaje Liane Buršič
V tokratni oddaji gostimo mlade dramske igralce Niko, Zalo, Davida z mariborske tretje gimnazije ter njihovega mentorja Ivico Kneza, sicer igralca, plesalca in koreografa. O ustvarjanju gledališke predstave, improvizaciji in soočanju s tremo pa v oddaji Gymnasium z Laro Gril.
Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).
Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja.
V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium.
Neveljaven email naslov