Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
823 epizod
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
O tem, kako pisati esej, na kaj paziti, do poudarkov obeh romanov - Pomladnega dne in Ubežnih delcev
Dobra dva tedna pred prvim dejanjem letošnje splošne mature lahko v Gymnasiumu na kratko izveste vse od A do Ž o letošnjem maturitetnem eseju – o obeh romanih, povezavah med njima in navodilih za pisanje eseja. Tega bodo dijaki zaključnih letnikov gimnazij pisali 4. maja, k skupni oceni za slovenščino pa prispeva kar polovico končne ocene. Na njem lahko dobijo 50 točk, 30 za vsebino in 20 za jezik, slednje pa so pa so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo.
Kje maturanti izgubljajo največ točk?
Dijaki izgubljajo točke tako tako zaradi vsebine kot jezika, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.
“Predvsem je težava pri jezikovni strukturi eseja. Dijaki izgubljajo točke zaradi napačne rabe ločil, za napačno zapisane besede, napačno tvorjene besede, celo za napačne sklone in jezikovno nepravilnost. Veliko točk pa izgubijo tudi pri slogu. Pogosto se namreč dogaja, da uporabljajo pogovorne besedne zveze, ki v esej ne sodijo, ki so del živega pogovornega jezika in ne knjižnega zbornega jezika, ki ga v eseju zahtevamo in pričakujemo.”
Pri vsebini je pomembno, da dijaki dobro preberejo in sledijo navodilom, poudarja profesor slovenščine in zunanji ocenjevalec pri predmetu slovenščina na maturi.
“Maturitetna navodila za esej in hkrati sam naslov eseja ponujata dijakom možnost, da oblikujejo neko tezo v povezavi z romanesknim dogajanjem in ta teza jih bo vodila pri pisanju eseja. Ko namreč tezo oblikujejo, je potem tudi že jasno, kako naj razporedijo vse zahteve, ki jih esej prednje postavlja – da napišejo na primer primerjavo med posameznimi književnimi liki, da predstavljajo posamezne osebe, da opišejo dogodke ipd. Dijaki so pri teh navodilih kdaj malce nepozorni, nepazljivi: esej ni dolgo in široko obnavljanje in navajanje vsega, kar dijaki poznajo o eseju, temveč morajo biti pozorni na to, kar navodila od njih zahtevajo. Se pravi, da morajo že v glagolih prepoznati bistvo eseja.”
Napotki za pisanje
Ciril Kosmač: Pomladni dan
Roman Pomladni dan, ki je v knjižni izdaji izšel leta 1953, je razdeljen na tri dele. Ta Kosmačeva razdelitev je premišljena, povezana z dvojnim potekanjem časa. Po eni strani gre za pripoved o dogodkih tistega pomladnega dneva, maja leta 1945, šest dni po osvoboditvi, po drugi strani pa za vračanje pripovedovalčevega spomina v tri različna pretekla življenjska obdobja in zgodovinske okoliščine: v prvo svetovno vojno, obdobje med vojnama, ko je bila Primorska (in s tem Tolminsko) pod italijansko fašistično oblastjo in v drugo svetovno vojno. Ne glede na čas pa dogajanje ostaja vpeto v domače lokalno in kmečko okolje, v domačijo z okolico, ki jima Kosmač namenja veliko pozitivne pozornosti. V romanu je veliko poetičnega opisovanja okolice in občudovanja narave, ki se mnogokrat prelijeta v slavospev domovini.
Sporočilo: Življenje teče dalje – tako kot reka Idrijca v neposredni bližini pripovedovalčevega doma.
Anne Michaels: Ubežni delci
Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je v romanu Ubežni delci zapisana v ohlapni dnevniški obliki, kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb – Jakoba in Bena, ki se, vsak na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Oba pripovedovalca svojo zgodbo pišeta nelinearno, skačeta iz časa v čas, iz prostora v prostor, sledita drobcem in bežita pred delci spominov, ki asociativno vznikajo v njuni zavesti. Roman, ki sodi med zgodovinsko fikcijo, je ponekod napisan poetično – vidi se, da je avtorica tudi pesnica -, poln je znanstvenih izrazov in tudi metafor. Anna Michaels namreč psihološko dogajanje v človeku in njegove psihološke pretrese opisuje in vzporeja z geografskimi pojavi in naravnimi katastrofami. Oba pripovedovalca sta razpeta med preteklostjo in sedanjostjo oziroma še raje – ker se ne moreta soočiti in sprijazniti s spomini in preteklostjo, ne morete polno živeti v sedanjosti. Jakoba najbolj bremeni spomin na izginulo sestro Bello, Bena pa trpljenje njegovih staršev, ki sta bila med vojno v koncetracijskem taborišču, a sta o tem in o smrti dveh svojih otrok molčala. Rešitev pri obeh je v komunikaciji z jezikom, v soočenju in pomiritvi s spomini in v najvišji vrednoti: ljubezni.
Sporočilo: “Preteklost se kakor dežne kaplje skozi kraška tla nevidno staplja s sedanjostjo,” a mrtve je treba pustiti za sabo, da lahko zaživimo v sedanjosti. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč, da nas spomini več ne bremenijo in držijo v preteklosti.
Povezave in razlike med romanoma
Deli sta nastali v različnih obdobjih, Ubežni delci so zato napisani veliko bolj modernistično. Prav tako sta dogajalna prostora v romanih različna, dogajalna časa pa se le v majhnem segmentu prekriva. V slovenskem delu lahko zaznamo globoko navezanost za zemljo, domovino, lokalno kmečko okolje, vpetost v skupnost in močno oporo in ljubezen v družini, medtem ko iz kanadskega romana, ki piše o poljskih Judih, veje tujstvo in brezdomstvo glavnih likov.
Pri obeh izbranih delih pa gre za osebno izpoved, za romana, ki sledita toku zavesti pripovedovalcev, vendar pripovedovalca ne smemo enačiti z avtorjem knjige. Oba romana sta polna metafor, poetičnega jezika in simbolike. Poleg teme vojne, smrti, nasilja, so poglavitna skupna točka obeh romanov spomini, kar poudarja tudi tematski sklop letošnjega eseja Človek med preteklostjo in sedanjostjo. Vse pripovedovalce zasledujejo delčki iz preteklosti, ki pa so v Ubežnih delcih dosti bolj kot v Pomladnem dnevu nelinearno, skoraj kaotično predstavljeni (predvsem pri Jakobu), nabiti s čustvi in travmo, so bolj boleči, uničujoči …
Zarja Zver, Gimnazija Poljane: »Spomini zasledujejo vse pripovedovalce. Mislim, da gre bolj za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko se pri Kosmaču zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«
A če se morata pripovedovalca v Ubežnih delcih s svojimi spomini boriti, jih predelati, se z njimi pomiriti (tako da Jakob napiše svoje spomine), da sploh lahko normalno zaživita, se zdi, da Kosmačev pripovedovalec ni toliko obremenjen s preteklostjo – ali pa je brez večjih težav osvojil sporočilo romana: življenje teče dalje.
Povezave do oddaj Studio ob 17h, v katerih smo skupaj z mladimi in profesorji slovenščine govorili o maturitetnem eseju:
V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
Z mladimi popotnicami bomo odpotovali po svetu. Šli bomo v Južno Ameriko, v Ekvador, kjer sta se morali zaradi koranavirusa ustaviti kolesarski popotnici Barbara in Anja, ki ju bolj poznamo pod nazivom The Bike Wanderers. Že pred letom in pol sta se odpravili na pot, njun cilj pa je bil prekolesariti Ameriko od juga proti severu. Na drugem koncu sveta pa je na rajskem tajskem otoku ostala Klara Lotrič, ki nam lahko iz prve roke pove, kako, če sploh, tam te dni praznujejo tajsko novo leto.
Čas, ki ga preživljate doma, lahko izkoristite tudi za učenje kuhanja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti tega opravila, sogovorniki pa so zbrali tudi nekaj receptov, s pomočjo katerih boste pripravili okusne jedi. O tem, kako je kuhanje lahko tudi zelo zabavno, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Kako dneve, ko poteka šolanje na daljavo, preživljajo srednješolci? Kako se četrtošolci pripravljajo na maturo in ali so že oddali prijavo za vpis na fakultete? Več pa v oddaji Gymnasium z dijaki, s karierno svetovalko in svetovalno delavko.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Lan Falenti Koncilija si je med srednjo šolo in študijem vzel leto dni odmora - šel je na prostovoljno delo v Južnoafriško republiko, kjer je skrbel za geparde. Študent v Padovi je gost oddaje Gymnasium.
Z dijaki, ki bivajo v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in so vpeti v društvo KUD Pozitiv, se bomo pogovarjali o njihovih aktualnih predstavah. Imajo namreč dve gledališki skupini, samo ta teden sta na sporedu dve njihovi predstavi (Big mother in Amaranth), pripravljajo pa že novi premieri. Več o scenski umetnosti, ki živi v dijaškem domu, v kleti stavbe A, v njihovem Kreatoriju, pa v oddaji Gymnasium.
Film je odlična odskočna deska za razmišljanja o nas samih in naših odnosih, obenem pa ponuja številne iztočnice za pogovore. Ali mladi danes še obiskujejo kinodvorane, imajo svoje najljubše igralce in igralke, kakšni žanri jih sploh pritegnejo – o vsem tem s srednješolci in z mladimi glavnimi igralci iz novega slovenskega filma Ne pozabi dihati.
Tokrat v Gymnasiumu gostimo člane gledališke skupine Središče z Gimnazije Celje – Center. Ustvarili so predstavo, projekt Kamenčki, ki na oder prinaša najrazličnejše zgodbe povezane z napadi iz homofobije. Besedilo osnovo gradi na treh napadih s smrtnim izidom iz preteklosti (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), medtem pa se na odru pojavijo resnične pripovedi nekaj več kot petindvajsetih ljudi, ki so ekipi prijazno zaupali svoje zgodbe, te pa pripeljejo do enega najbolj medijsko pokritih napadov v Sloveniji, ki se je zgodil v začetku novembra v klubu Tiffany v Ljubljani. Avtor besedila in režiser predstave je četrtošolec Aljaž Primožič, ki je za svoje delo na področju pesniškega in literarnega ustvarjanja prejel že številne nagrade. Avtorica, voditeljica oddaje je Liana Buršič
Šole, ki promovirajo zdravje, dokazano izboljšujejo zdravje in blagostanje vse šolske skupnosti, je zapisano v opisu projekta slovenske mreže zdravih šol. Z nami v studiu so bili predstavniki Gimnazije Ledina, ki je del mreže postala v letošnjem šolskem letu. Predstavili so nam dejavnosti, s katerimi skušajo vrednote projekta prenesti tako v šolsko okolje, kot tudi v življenje izven nje.
Koliko časa bi zdržali brez mobilnega telefona? Eno uro, ves dan v šoli, mogoče kar ves teden? Odgovor poznajo dijaki z Gimnazije Šentvid, ki so v ponedeljek zjutraj svoj mobilni telefon odnesli v ravnateljevo pisarno in ga vzeli nazaj šele po pouku. En razred pa bo to počel ves teden. Kako je naše življenje povezano z moderno tehnologijo? Ali na našo osebnost in počutje vplivata število všečkov in dogajanje na družbenih omrežjih? Kdaj postanemo odvisni? Kakšne so koristi in pasti moderne tehnologije, še posebej mobilnih telefonov? O tem smo govorili z dijaki iz Gimnazije Šentvid.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladinske olimpijske igre uprizarjajo izjemno idejo in vizijo razvoja športnikov. Namreč, mladi športniki se morajo na poti k vrhunskim športnim dosežkom večkrat primerjati med seboj in rasti ter ni boljšega okolja kot je to znotraj olimpijske družine svetovne razsežnosti v podobi olimpijskih iger za mlade. Hkrati pa to niso samo športne igre, temveč so tudi popotnica v družbeno življenje, saj so športniki deležni posebnega izobraževalno-kulturnega programa. MOI predstavljajo mladim športnikom enega izmed prvih večjih korakov na svoji športni poti in z udeležbo postajajo del olimpijskega gibanja. Mladi olimpijci, ki so pravkar vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz švicarske Lozane, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Slišali bomo tudi, koliko treme je prisotne na začetku vsake tekme ali nastopa in kakšen je občutek, ko stojiš na odru za zmagovalce in ti okoli vratu obesijo medaljo.
“Seveda, itak – to je čist’ logično!” Tako se velikokrat prepričano in zmagoslavno odzovemo na kakšne stvari in dosežke. Da so tako logične. A kaj je RES logično, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali srednješolski lavreati tekmovanja iz logike. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Govorili smo o možnostih šolanja v tujini, ki vam jih omogoča razpis za udeležbo v izobraževalnem sistemu globalnega gibanja United World Colleges oziroma na kratko UWC. Razpis bo v okviru UWC Slovenija odprt še do 31. januarja, nanj pa se lahko prijavite dijakinje in dijaki drugih in tretjih letnikov gimnazij. Poleg omenjenega razpisa smo vam predstavili tudi izobraževalne programe znotraj UWC šol, ki jih je po svetu na štirih celinah 18, obiskujejo pa jih mladi iz 90 držav. Z nami v studiu sta bili udeleženki UWC izobraževanja Ana Kodra in Aša Helbec in predsednik društva United World Colleges Slovenija Karel Kač.
To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!
Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Neveljaven email naslov