Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo.
Poveljnik civilne zaščite dnevno koordinira delo več 1000 pripadnikov civilne zaščite, ki pomagajo pri boju z epidemijo
Srečko Šestan je poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije od junija 2012. Ko je najtežje, skupaj s sodelavci stopi v prvi plan. Tako je bilo ob vseh večjih naravnih nesrečah v zadnjem desetletju, osebno je posredoval pri strnjevanju vrst ob nesreči v tovarni Kemis na Vrhniki, leto 2020 pa zaznamuje pandemija koronavirusne bolezni. Srečko Šestan kot poveljnik Civilne zaščite v največji civilnodružbeni akciji od osamosvojitve Slovenije v povprečju vsak dan aktivira in koordinira delo tudi več kot 1000 pripadnikov: “Na delovni dan je decembra v povprečju na terenu 1500 naših ljudi, čez konce tedna nekje od 500 do 600. V zadnjih dneh pomagamo tudi zdravstvenemu osebju pri hitrem testiranju. Če bo treba, bomo pomagali tudi pri cepljenju.”
"Tukaj sem zaradi ljudi. To je moje poslanstvo in ga bom izvrševal dokler bom lahko."
Šestan, ki pravi, da takšnih razmer niso vajeni niti pripadniki civilne zaščite niti zdravstveni sistem, poudarja, da je zadovoljen z delom pripadnikov. Po prvi aktivaciji ob začetku epidemije v marcu je Šestan oktobra spet izdal sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja. Ta omogoča, da poleg zdravstvenih in drugih služb država uporabi tudi sile in sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Zaradi velikega števila okuženih so občinski in regijski štabi civilne zaščite ves čas v pripravljenosti in pomagajo pri koordinaciji dela. V različne naloge je vključenih še dodatnih 190 humanitarnih delavcev. Ekipe Rdečega križa pomagajo predvsem v zdravstvu, gasilci pa predvsem pri nalogah prevoza, vzpostavitvi rdečih con in razkuževanju prostorov. Na voljo so tudi prostovoljci Slovenske filantropije in Slovenske Karitas. Civilna zaščita sicer pomaga pri delu približno 60 domov starejših občanov po vsej Sloveniji. Z upanjem ga navdajajo tudi številne nesebične poteze: "Trenutno imamo veliko težavo v domu starejših v Sežani. Praktično vsi varovanci in praktično vsi zaposleni so okuženi. Javila se je celotna izmena iz bolnišnice Izola. Vzeli bodo dopust in prišli pomagat."
Šestanova funkcija je zelo zahtevna in odgovorna, v času različnih družbeno-političnih negotovosti pa je njegovo delo pod različnimi pritiski. “Civilno zaščito sem distanciral od vseh nabav. To je bila pravilna rešitev, na katero se vsak dan spomnim, hvaležen sem, da sem se tako odločil,” je povedal, ko je junija postal ime meseca. Poudaril je tudi pomen nevladnega sektorja: “Imamo nekatere organizacije, ki nam zelo pomagajo. Njihove roke bodo vedno zelo dobrodošle. Skrb za nevladne organizacije je v Sloveniji potrebna.”
Jeseni je ministrstvo za obrambo v ne povsem pojasnjenih okoliščinah Šestanu odvzelo vodenje operative na Upravi RS za zaščito in reševanje, po uradni obrazložitvi so ga želeli razbremeniti. Ostal je poveljnik civilne zaščite, a kljub veliki avtoriteti med ljudmi zelo redko javno nastopa. Pred tedni je ob predstavitvi vloge civilne zaščite v domovih za starejše občane komentiral tudi morebitno pomoč njegovih struktur pri testiranjih. “Če bi šlo za množično testiranje populacije, kot so naredili Slovaki, lahko pomagamo s strukturami, ki jih imamo, in pa tudi z vključevanjem Slovenske vojske,” je besede Srečka Šestana prenesla Slovenska tiskovna agencija. Civilna zaščita v zadnjih dneh sicer že pomaga pri prostovoljnem testiranju po različnih slovenskih občinah, v pripravljenosti so tudi za pomoč pri cepljenju: “Konkretne dejavnosti bodo odvisne od nabave cepiv in navodil ministrstva, mi bomo pomagali po najboljših močeh.”
“Letos nisem imel niti enega dneva pravega dopusta. Formalno že, a med dopustom tako rekoč nisem šel iz svoje občine, vseskozi so zvonili telefoni. Takšno je moje delo, moje poslanstvo.”
Srečko Šestan je star 65 let, prihaja iz Ilirske Bistrice, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, na Upravi RS za zaščito in reševanje je zaposlen od leta 1996. Veliko se je naučil od svojega predhodnika Mirana Bogataja, ki je desetletja poosebljal učinkovito spopadanje z naravnimi nesrečami v Sloveniji: “Hočem in zahtevam red. Ko je treba, sem odločen. Ni pa treba vpiti. Od Bogataja sem se veliko naučil. Z njim sva tesno sodelovala celih 16 let,” je pred leti povedal v intervjuju za časnik Dnevnik.
Foto: Bobo
Ime tedna je Erazem Stonič, dijak Gimnazije Vič, ki je na mednarodni tehnološki konferenci v Pekingu predstavil svoj projekt Model rastlinske čistilne naprave s solarnim dezinfektorjem in se pri svojih komaj 18. letih postavil ob bok najboljšim svetovnim inovatorjem, katerih skupni cilj je razvoj novih tehnologij.
Ime tedna je Andrej Štremfelj, legenda slovenskega alpinizma in himalajec, ki je v svoji bogati karieri postavil prenekatere mejnike. Doma in v tujini je preplezal številne prvenstvene smeri ter vplival na generacije alpinistov. Pri Planinski zvezi Slovenije so se mu poklonili s priznanjem za življenjsko delo.
Ime tedna je Vid Kavtičnik, kapetan slovenske rokometne reprezentance, ki si je v Franciji na svetovnem prvenstu priborila tako želeno medaljo, prvo s svetovnih prvenstev v ekipnih športih. Slovenija se je v napeti tekmi za tretje mesto Hrvaški oddolžila za poraz na SP pred štirimi leti in jo izjemni končnici tekme premagala z vsega golom razlike.
Ime tedna je Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, kjer so izdelali prototip celične naprave, ki v telesu samodejno zazna vnetje in sproži terapevtski odziv. Tako so naredili prvi korak k naprednemu biološkemu zdravljenju vnetnih bolezni. "Pri našem odkritju gre za posnemanje procesov, ki jih sicer naše telo uporablja za zdravljenje."
Ime tedna je postal Uroš Zupan, pobudnik akcije Šolar na smuči, v okviru katere bodo tudi letos, tretje leto zapored, v petih smučarskih središčih po Sloveniji dva tisoč petsto otrokom omogočili brezplačen smučarski dan, za marsikatere prvo tovrstno izkušnjo na snegu.
Vsak ponedeljek izbiramo Ime tedna, nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več.
Portret slovenskega skakalnega šampiona, ki navdušuje kot športnik in človek.
Ime tedna je postala Ilka Štuhec, slovenska smučarka, ki je na šestih tekmah letošnje sezone kar štirikrat stopila na najvišjo stopničko. Zmagala je na vseh treh smukih, najboljšega rezultata pa se je veselila tudi v alpski kombinaciji za svetovni pokal.
Ime tedna je Žiga Vrtačič, eden od članov inštituta Danes je nov dan, v okviru katerega je nastalo spletno orodje Parlameter. Z Googlovo pomočjo so ga razvijali dve leti, omogoča pa učinkovit vpogled v delovanje oblasti: od tega, koliko so poslanci navzoči na sejah, do tega, kaj govorijo in kako aktivni so.
Ime tedna je postal Andrej Ropret, potapljač na vdih, ki je na mednarodnem tekmovanju v bazenskih disciplinah v Sankt Peterburgu zmagal v skupni razvrstitvi in na najlepši način končal uspešno tekmovalno sezono, v kateri je izboljšal kar pet državnih rekordov.
Izbrali ste Dašo Bahor, 13 letno učenko Osnovne šole Dragatuš, ki je na mednarodnem natečaju Svetovne poštne zveze za najlepše pismo, prejela bronasto priznanje. Med skoraj milijon pismi iz 64 držav je opisala namišljeno srečanje z migrantom in svet v katerem bi rada živela leta 2047.
Izbrali ste Damjano Fortunat Černilogar, direktorico Tolminskega muzeja in avtorico razstave ob 100 letnici cerkvice Sv. Duha v Javorci, ki so jo avstro-ogrski vojaki zgradili v spomin padlim soborcem na soški fronti. Razstava, ki obeležuje najlepši spomenik 1. svetovne vojne na naših tleh je na ogled v znamenitem Vojnozgodovinskem muzeju na Dunaju.
Ime tedna je postala Jerica Snoj, soavtorica Sinonimnega slovarja slovenskega jezika, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Delo je poleg Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa zapolnilo še zadnjo vrzel v vrsti temeljnih jezikovnih priročnikov za slovenski jezik.
Ime tedna je Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center, katere dijaki poleg šolskih uspehov dosegajo tudi odlične uvrstitve na tekmovanjih ter zavidljive dosežke v umetnosti in pri raziskovalnem delu. Z nacionalnimi in mednarodnimi projekti ves čas nadgrajujejo tudi svojo obšolsko dejavnost; zadnji tak dosežek je bil dobrodelni koncert, na katerem so zbrali 4 tisočake za 3 družine v hudi stiski.
Ime tedna je postal Kozma Ahačič, idejni oče in urednik spletnega jezikovnega portala FRAN, ki v prenovljeni različici 4.0 združuje kar 31 slovarjev, slovenistične jezikovne vire in ostale portale Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. FRAN je v dveh letih delovanja presegel 11 milijonov obiskov.
Zdenko Šalda je zdravnik, pobudnik uvedbe znanja oživljanja v obvezne učne vsebine in gonilna sila akcije “Milijon srčnih točk”. Z njo so na Dolenjskem lokalne skupnosti same vzpostavile mrežo 40 javno dostopnih defibrilatorjev in organizirale številne brezplačne tečaje temeljnih postopkov oživljanja, tudi za otroke.
Ignacije Šunjić je dolgoletni direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in glavni krivec, da je pravljica o Sapramiški pred 30 leti doživela premiero v lutkovni preobleki. Na sporedu je ostala neprekinjeno vse do danes, videlo pa jo je 287.595 gledalcev.
Ime tedna je Rok Sanda, režiser predstave Ikarus, ki je nastala pod okriljem društva Mali Petelin iz Senovega in je dobitnica matička za najboljšo predstavo na 55. Linhartovem srečanju amaterskih gledaliških skupin. Predstavo Ikarus odlikuje zanos zasedbe, kar z režijo in humorjem ustvari avtentično celoto in angažirano gledališko doživetje, so zapisali v utemeljitvi.
Ime tedna je postala Janja Zupančič, ravnateljica OŠ Luisa Adamiča Grosuplje. Med 56 osnovnimi šolami, ki so si letos prislužile naziv ‘kulturna šola’, so jo proglasili za najbolj kulturno. Tam deluje 30 krožkov in skupin, devet pevskih zborov, v zadnjih treh letih pa so izdali 13 knjig, ki so jih napisali njihovih učenci.
Ime tedna je Janja Garnbret, športna plezalka, ki je na svetovnem prvenstvu v Parizu z zgolj 17-imi leti osvojila naslov svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju. To je šele druga slovenska zlata kolajna na članskih svetovnih prvenstvih ter prva v zadnjih 15 letih.
Neveljaven email naslov