Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
727 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.
Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
»Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi.
Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.
Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije.
V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.
Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju.
Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek.
Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’.
Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja
Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič
Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja
Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja
Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.
Neveljaven email naslov