Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
727 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) izšla zbirka Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne , vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč njenem v opusu manj prisotni, so nekako manj aktivni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Skratka, vabljeni k branju zbirke in k poslušanju oddaje.
Na prvi pogled je roman Nam me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv in izzivalen roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.
Nekaj ur po objavi novice, da je letošnja Nobelova nagrajenka za književnost ameriška pesnica in esejistka Louise Glück, vas vabimo, da poslušate pogovor Tine Kozin z Veroniko Dintinjana, avtorico in prevajalko izbora lavreatkinih pesmi z naslovom Onkraj noči. (Pogovor dveh pesnic o tretji pesnici je bil prvič objavljen 4. avgusta 2011, vendar je še kako svež in zanimiv.)
Na prvi pogled je roman Naj me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.
Umetnostni zgodovinar Sarival Sosič je leta 2017 pozitivno presenetil, ko je objavil romaneskni prvenec Starec in jaz. Leto pozneje je objavil svoj drugi roman Jaz sam in letos še tretjega z naslovom Sin in sin. Tudi v svojem najnovejšem romanu se avtor navezuje na avtobiografsko izkušnjo, vendar jo je vtkal – oznaka je njegova – v idejni roman. Roman Sin in sin je namreč roman o življenju, njegovi dinamiki, hkrati pa je to roman o rojstvu, življenju in usodi umetnosti v sodobnem svetu. Avtorsko ambiciozno delo je pisatelj izpeljal tako, kot si ga je zamislil in kot se spodobi: brezkompromisno. Več o romanu bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Leta 1992 je na železniško postajo v Rennesu na zahodu Francije pripotoval Velibor Čolić, po rodu Hrvat, nekdanji vojak bošnjaške vojske, avtor knjige v hrvaščini in bodoči avtor vrste knjig v francoščini. O svoji izkušnji izgnanca je Čolić napisal roman Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih), prvi del svoje trilogije o izgnanstvu. Roman je v prevodu Ane Barič Moder izšel pri Založbi Goga. Založba je pred tremi leti že izdala pisateljev roman Sarajevski omnibus (v prevodu iste prevajalke), poleti pa je gostila avtorja v novomeški pisateljski rezidenci. Takrat je pogovor z Veliborjem Čolićem o njegovi izgnanski in pisateljski izkušnji posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Se spomnite kakšnega hollywoodskega filma, v katerem kak negativec ukaže sežgati domnevno čarovnico na grmadi? Knjiga Silvie Federici ponuja drugačno, kritično podobo lova na ćarovnice, natančneje preganjanja in izkoriščanja žensk na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Med drugim avtorica pokaže, kako je bil lov na čarovnice sestavni preganjanja znanja o kontroli rojstev, proces pa je potekal hkrati s kolonializmom in tako prispeval k akumulaciji kapitala. Več o knjigi bo povedala avtorica spremne besede dr. Lilijana Burcar (v pogovoru z Markom Goljo).
Uroš Zupan se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot esejist, prevajalec in urednik, v zadnjem času pa piše tudi prozo. Zato ne preseneča hibridni značaj njegove najnovejše zbirke z naslovom Sanjska knjiga. Naslovni cikel se zagotovo vpisuje v poezijo, cikla Oda za avstralsko ovčarko in Da se ne pozabi pa vsebujeta tudi besedila, ki so morda pesmi v prozi, morda kratke kratke pripovedi, morda... Več o zbirki je povedal avtor, na začetku pogovora v živo pa ga je Marko Golja povprašal o avtorjevi zahvali Javni agenciji za knjigo za delovno štipendijo. Nikar ne zamudite.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.
Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.
Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.
Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.
Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.
Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.
Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.
V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.
Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.
Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov