Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
727 epizod
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Fotografska monografija o petkovih protestih in še čem, predvsem pa hvalnica ustvarjalnosti
Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.
Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.
Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.
Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.
Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.
Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.
Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.
Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.
Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.
Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.
Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov