Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine.
Michael Leopold, radgonski pubec, raper z umetniškim imenom Leopold I., razmišlja o mestni govorici in slovenščini.
Ciril Horjak, v stripovskem svetu dr. Horowitz, analizira jezik stripov. Razrešil je tudi uganko manjkajočega prsta in čudnega nosu pri legendarnih stripovskih junakih.
Bi našli slovenske ustreznice za termine, kot so gaslighting, smart city governance, grooming ali greenwashing? Iz takšnih ali drugačnih terminoloških zagat vas lahko rešijo terminologi iz terminološke sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. O terminih in terminologiji ta teden govorimo z vodjo terminološke sekcije dr. Mojco Žagar Karer.
Jezikanje je ta teden obiskalo dogodek, na katerem se je zbralo največ jezikoslovcev v naši državi doslej. Na odprtju tridnevne konference EFNIL-a (Evropskega združenja nacionalnih ustanov za jezik) smo se pogovarjali z Gerhardom Sticklom, uglednim jezikoslovcem iz Nemčije, Sabine Kirchmaier, predsednico EFNIL-a, Kristino Koppel z Inštituta za estonski jezik v Tallinu in doktorjem Kozmo Ahačičem, predstojnikom inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
*V Jezikanju z razvojno psihologinjo dr. Kajo Hacin Beyazoglu razmišljamo o komunikaciji z malčki in otroki. Kako usmerjamo njegovo pozornost, kako ga nazivamo, kdaj ga popravimo oziroma ponudimo polnopomensko besedo?
"V orbito so uritili satelit." "Ilka Štuhec se je vrnila s priprav v Kužni Ameriki." "Cenim njegovo uborno izreko." To so le nekateri primeri zatipkov oziroma jezikovnih zdrsov, ki so jih opazili in popravili lektorji. Kaj pa sploh počnejo in kako se otresejo očitkov, da so tako imenovani grammarnaziji? Kot pravi lektorica Kristina Pučnik: "Dobra lektura je neopažena, saj pri slabi seveda opazimo tisto, česar lektor ni naredil."
Normalni ljudje Sally Rooney, Piranesi Susanne Clarke, Vseh sedem mož Evelyn Hugo, Norveški gozd Harukija Murakamija in Neapeljski cikel Elene Ferrante je prvi sveženj literarnih del, o katerih so debatirali v Zalinem bralnem klubu. Glasbenica Zala Kralj nam je zaupala, kaj jo žene k branju literarnih del in kako potekajo srečanja bralnega kluba.
Ob mednarodnem dnevu pismenosti nas zanima, kako pismeni smo Slovenci in kaj koncept pomeni v današnjih kulturno-družbenih okoliščinah. Dr. Jerica Vogel z oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je danes najpomembnejša zmožnost refleksije in razmisleka.
September je tudi na Valu 202 mesec (skupnega) branja. Knjižničarka na Gimnaziji Bežigrad Savina Zwitter pravi, da toliko, kot beremo v 21. stoletju, verjetno niso brali nikoli prej. A kaj beremo in kako? "Novice, bloge in mnenja, opažamo pa upad zanimanja za branje leposlovja in daljših strokovnih besedil." Zakaj in kako izboljšati kulturo branja?
Zagrizli smo v glutenski ali pa brezglutenski hlebček, saj nas je zanimalo, kaj pomeni, da se zarečenega kruha največ poje.
Kaj pomeni, da kdor jezika špara, kruha strada? To vprašanje smo zastavili naključnim anketirancem. Kot je povedala gospa: "Če boš molčal in se ne boš potegnil zase, ne boš nič imel."
Povsod puščamo sledi, tudi na spletu in v našem avdioarhivu! Spraševali smo, kaj pomeni: kjer osel leži, tam dlako pusti.
Poznate tisti občutek, ko v trgovini na oddelku za vrtno pohištvo s polnimi rokami izdelkov mrzlično iščete prodajalca? In če ste ga še malo prej videli pri senčnikih, je izginil kakor kafra. Hm … Izginil kakor kafra?
Kaj pomeni, da zaradi dreves ne vidiš gozda? Pomagajte nam razvozlati pomen tega frazema.
Tudi ta oddaja ni splavala po vodi, čeprav je govora prav o tej življenjsko pomembni tekočini. Tiha voda bregove dere je naš naslednji frazem. Oziroma pogosto samo v krajši obliki “tiha voda” …
Jezi, kajne? Vas sprašujemo vsak petek, ko skupaj iščemo definicijo in pomen znanih pregovorov in frazemov. Tokrat nas zanima, kaj pomeni, da vsak po sebi vatle meri.
Dobro jutro vam vošči stalna jezikalna zasedba. In danes lahko na to pikro odgovorite: ja, gliha vkup štriha. Kaj pa to sploh pomeni?
Konj je beseda, beseda pa ni konj. Zakaj ne krava ali mačka? Kaj pravzaprav pomeni beseda ni konj?
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo analizira medijsko poročanje o nasilju. Kako poročati o nasilju? Evfemistično, z besediščem, ki je olepšano in na neki način prikriva brutalnost dogodkov, ali na drugi strani konkretno?
Neveljaven email naslov