Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Tadej in Uršula se v poletni jutranji rubriki lotevata stalnih besednih zvez. Predvsem takih, ki vključujejo kako bolj ali manj znano ime. Tokrat o Matildinem poljubu.
V poletni rubriki oddaje Jezikanje raziskujemo urbane izraze, v katerih nastopajo ljudje v precej nepričakovanih besednih zvezah.
"Uničenje jezika je izguba kulturne avtonomije, duhovnosti, intelektualne neodvisnosti. Če želite, metaforično, tudi izguba duše," pravi poliglot dr. Zuckermann
Novi jezikovni portal za osnovnošolce in dijake prinaša več kot 94.400 gesel, pomaga nam razumeti, kaj pomeni iskana beseda, kako se pregiba in izgovori, kako dolgo jo že uporabljamo in od kod izvira
Z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman smo govorili o povratnih svojilnih zaimkih, ki poudarjajo lastnino osebka … Oddajo lahko najdete tudi v vaši aplikaciji za podkaste. Ali je morda v svoji aplikaciji za podkaste?
"Evfemizem je olepšani izraz. Za izločanje nimamo nevtralnih poimenovanj: ali so medicinska ali pa otroška. In rečemo na primer: odšel je na stran," razlaga dr. Mateja Jemec Tomazin
Dr. Nina Ledinek pravi, da so množinski samostalniki pregibni samostalniki, ki lahko nastopajo oziroma se pojavljajo samo v množini. Taki primeri so hlače, škarje, možgani, pljuča, očala, vilice, vrata ...
V drugem delu o spolno vključujočem jeziku smo govorili o uporabi ženskega slovničnega spola kot generičnega in o podčrtaju. Podčrtaj je ena od možnosti izražanja nebinarnih spolnih identitet in je sredstvo v pisnem sporazumevanju. "Binarno razmerje lahko presegamo tudi z izmenjevanjem oblike za ženski in moški slovnični spol," pravi dr. Boris Kern.
V prvem delu o spolno vključujoči rabi jezika govorimo o nazivih, poklicih in priimkih ter dosledni rabi dveh slovničnih spolov: moškega in ženskega.
V Jezikanju vam ne solimo pameti, temveč iščemo odgovor na vprašanje, zakaj so frazemi tako trd prevajalski oreh. Več glav več ve, zato o besednih zvezah s prenesenim pomenom razmišljata prevajalka in jezikoslovec
Kako bi v turističnem vodiču prevedli jed potica ali prekmurska gibanica? Kako bi zapisali ime gore Triglav ali Škrlatica? Zakaj je francoski kralj Louis v slovenščini Ludvik?
"Če ne bi uporabljali izpusta, bi bila besedila preobložena, število znakov v pisnem besedilu bi se povečalo, v govoru pa bi razmišljali o formi in ne o vsebini. Izpust dokazuje, da je vsebina nad obliko," pravi dr. Nataša Jakop z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Je izziv ali iziv? Izid ali izzid? Vakum ali vakuum? Dr. Špela Arhar Holdt s Centra za jezikovne vire in tehnologije razlaga, da se podvojene črke v slovenskih besedah najpogosteje pojavljajo v zloženkah ali sestavljenkah, se pravi različnih tvorjenih besedah.
Z dr. Mojco Smolej govorimo o določni in nedoločni obliki pridevnika. Kdaj je nov(i) avto? Je majhen ali mali mož? Zakaj je Vélika in ne Velíka planina?
Dr. Helena Dobrovoljc pojasnjuje rabo (ne)uradnih merskih enot in simbolov: od klaftre drv do osnovnih enot za maso, dolžino, čas in temperaturo
Besedne dvojnice pogosto nastanejo pri podomačevanju iz tujih jezikov, razlaga jezikoslovka dr. Alenka Jelovšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Že besedi inštitut in institut sta zanimivi, saj institut pomeni tudi skupek pravnih določb. Inštrument je lahko glasbilo ali kirurški pripomoček, uporabljata se tudi zapis in izgovor instrument. Instrument v pomenu predpisa, listine pa se zapisuje in izgovarja s s-jem.
Izredni profesor za forenzično psihologijo dr. Igor Areh pravi, da si vsi želimo predvideti, kdaj nas lahko kdo prizadene, razočara ali izda, tudi zato se pogosto oklepamo nasvetov, kako prepoznati laž, zlasti z opazovanjem neverbalne komunikacije.
Psihologinja Marina Vodopivec pravi, da je neverbalna komunikacija zelo pomembna, saj se pri neskladju med govorico in govorico telesa bolj zanesemo na znake nebesedne komunikacije. "Naloga neverbalne komunikacije je, da pokažemo, kaj mislimo in čutimo. Ljudje vemo, da lahko svoja čustva malo odigramo ali jih maskiramo, ne pokažemo. Na to lahko delno vplivamo, v celoti pa ne, saj je del nebesedne komunikacije tudi podzavesten."
... vse to so gesla, ki jih brez recepta dobite v novem Farmacevtskem terminološkem slovarju. Dr. Marjeta Humar pravi, da gre za stroko, ki se hitro razvija in je z izrazi izjemno bogata
Govorica slovenskih youtuberjev je pretežno neknjižna in prepletena z angleškim izrazjem. Kateri dejavniki pa vplivajo na (ne)knjižnost govora analiziranih youtuberjev?
Neveljaven email naslov