Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Gospa v vnukovih sms sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas? Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Gospa v vnukovih SMS-sporočilih opaža popačeno slovenščino, nekatere moti napačna raba dvojine, druge neuporaba rodilnika. Kaj pa vas?
Profesorica francoščine in literarna komparativistka Nina Gostiša in doktor fizike Anton Gradišek z akcijo Pazi na jezik v okviru organizacije Rotary opozarjata na (ne)pravilno rabo slovenskega jezika v vsakdanji govorici in javni rabi.
Anton Gradišek: "Mislim, da sem nekajkrat popravil vejico na hišnem redu. Postavljanje vejic je grozna zadeva. Zanimivo, v nekaterih strokah vejice postavljajo na mesta, kjer niso potrebne, v želji, da bi bilo besedilo bolj berljivo."
Nina Gostiša razlaga, da je enega najbolj burnih odzivov doživel plakat, na katerem je pisalo: "S Tomotom greva na pivo." Pravilno bi bilo: "S Tomom greva na pivo." Ljudje so izumljali pravila in različice zapisa, neki uporabnik je na Facebooku zapisal: "Morda je prijatelju ime Tomoto in je iz Japonske, pa bo že držalo, da greva s Tomotom na pivo!"
Geografsko: področje namesto območje.
Sklanjanje beseda skripta.— Blažena Repca (@blazena_repca) May 4, 2018
"Rabim nekaj narediti". Moja večna bolečina. :)
— Nataša (@PerfidiaDonat) May 4, 2018
Le-ta. Kot praskanje z nohti po tabli. Pa kateri namesto ki. In seveda v kolikor namesto če.
— Nina Kožar ? (@opica) May 4, 2018
Ko nekdo reče “gre se za to” ... vedno malo žleht pripomnim, da se gre zato, da se kam pride.
— Katarina Dobranovic (@KatarinaDbr) May 3, 2018
Polvikanje, napačno naglaševanje besede "zakon" v sklonu in napačna raba pridevniške oblike "potrebno", kjer bi moral stati "treba". "Treba je biti potreben," se je izkazala kot zelo uporabna fraza za razlago napake.
Na svoje napake sem bistveno manj občutljiva.— NežaPrah (@PrahNeza) May 3, 2018
Gremo v kuhinje, delavnice in na bauštele. Morda dobite tudi kako idejo za malico ali piknik. Vreme je šajba!
Nič ne košta, če si vzamete cajt za jezikalsko župo. Z dr. Urško Krevs Birk govorimo o germanizmih. Kako v narečju rečete zavoram, štedilniku ali časopisu? Zakaj je slovenščina tako prežeta z izposojenkami iz nemščine?
Jezikamo o zgodnjem poučevanju in učenju tujih jezikov. Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi, da je recept: vse ob pravem času in ob pravih pogojih.
So poimenovanja rastlinskih in brezmesnih izdelkov primerna, pravilna, dovolj jasna in povedna? “Meni se zdi v redu, če jih to potolaži,” pravi anketiranka.
Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.
Z jezikoslovko Nino Pahor analiziramo glasoslovje slovenskih narečij in krajevnih govorov.
Po velikonočnih praznikih in pred prvomajskimi odgovarjamo na vprašanje, kako pišemo posebne in praznične dneve: z malo ali z veliko začetnico? Nastopajo svetniki, pa tudi Rdeča kapica, muca Copatarica in riba Faronika.
Z dr. Tjašo Jakop in anketiranci govorimo o narečni večvrednosti - o narečnem prestižu, pa zahojenosti, nerazumevanju in zaničevanju dialektov. Ugotovitve? Vsa narečja so lepa!
Kakšno je učenje govora po možganski kapi, natančneje afaziji? Gosta: Patricija Širca Ule, logopedinja na URI Soča in Jernej Sluga, ki je pred 25 leti doživel možgansko kap.
Če ste mislili, da so družinski odnosi zapleteni, so poimenovanja za različna sorodstvena razmerja prava zakladnica zapletov. V tokratnem Jezikanju ugotavljamo, kdo so snaha, svakinja, sestrič, ujak, mrzli in topli bratranec. Kako že pravimo bratovi ženi? Odgovoru prisluhnite s sestrino mamo!
V eter Vala 202 smo uvalili top G mentality in se lotili interesne govorice mladih: slenga. A ni šlo za kako sprdancijo, tema je FR zanimiva. Pa da ne cappamo preveč, čeknite!
POZOR, KVARNIK! Jutranji najčas je rezerviran za iskanje ustreznic.
Morfem, kaj je že to? Nekaj z obliko, farmacijo? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom morfem... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga komparativistka Laura Repovš.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom aposiopeza ... Kaj je že to? Z razlago nam znova pomaga Urša Kosmač, študentka slovenistike.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom fonem ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom etimologija ... Kaj je že to?
Tokrat v jezikanju gostimo mlado poliglotko Lauro Homs. Gre za nenavadno poliglotka, ker so to – velja vsaj za bolj izpostavljene - največkrat moški srednjih let. Lauro, ki razbija ustaljene stereotipe, ljudje bolj poznajo po njenem youtube kanalu in imenu Couch Polygloth, poliglotka s kavča. "Ob začetku pandemije sem si rekla, da bom ustvarila svoj Youtube kanal in govorila o jezikih, saj so ti moja strast. Še vedno imam službo, ob tem pa sem zelo ekstrovertirana. Doma sem se počutila zaprto, pogrešala sem kontakt z ljudmi, kot v pisarni. Zdelo se mi je, da potrebujem projekt, s katerim bi se lahko zamotila in na misel mi je prišla ideja, da bi ustvarila youtube kanal, saj me ljudje pogosto sprašujejo za nasvete, kako naj se učijo jezika in celotna izkušnja je bila zaenkrat zelo zabavna."
Kaj je že to? Tudi vam se najbrž dogaja, da naletite na pojme iz literature oziroma poezije, ki bi se jih morali spomniti iz šolskih dni, v praksi pa se je na nekdanjem znanju nabralo nekaj malega prahu. Odpihnimo ga skupaj, tokrat s pojmom semiotika ... Kaj je že to? Z razlago nam pomaga diplomirana študentka slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije Anja Tomažič.
Neveljaven email naslov