Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij

14.07.2015


V preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do narečij, celo raznorodovalen učinek.  Negativen odnos do narečij se lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij, se bomo pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

 

 


Jezikovni pogovori

733 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

Raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij

14.07.2015


V preteklosti se je utrjevalo prepričanje, da lahko samo knjižna oblika slovenščine povezuje Slovence v narod. Nekatere izkušnje pa kažejo, da ima tako stališče, če ga spremlja negativen odnos do narečij, celo raznorodovalen učinek.  Negativen odnos do narečij se lahko občuti kot negativen odnos do domačega okolja. Številni Slovenci, ki živijo zunaj meja Slovenije, so čutili manjvrednost, ko se je poveličeval knjižni jezik in so se negativno označevala njihova narečja. To je med njimi pripomoglo k opuščanju slovenščine kot družinskega in maternega jezika ter spodbudilo prevzemanje jezika okolja. Kakšen je raznorodovalni učinek negativnega odnosa do narečij, se bomo pogovarjali s prof. dr. Vero Smole, predstojnico Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.

 

 


16.04.2024

Zgodbe zemljepisnih imen Slovenskega Porabja

Zemljepisna imena so prvi simbol prisotnosti manjšine v javnem prostoru. V Slovenskem Porabju pa bodo mogoče tudi zadnji spomenik slovenstva, saj je slovenščina v tem prostoru ogrožena. Njihov najnovejši popis prinaša monografija Zemljepisna imena Slovenskega Porabja, ki je nedavno izšla pri založbi ZRC SAZU. Gost oddaje je njen sourednik dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika. V okviru projekta so popisali ledinska imena, ki označujejo nenaselbinska zemljepisna imena, kot so polja, njive, travniki in gozdovi. Oddajo začenjamo z nekaterimi zanimivimi primeri.


08.04.2024

Moka je gotóvina v kostelskem narečju

Brez gotóvine ni kruha, bi rekli govorci kostelskega narečja, saj moki rečejo gotóvina. V večini krajev po Sloveniji pravijo sicer moki moka, v panonskem svetu, v delu belokranjskih narečij in v kozjansko-bizeljskem narečju pa je moka melja, kot tisto, kar se melje. Kako se nečemu reče v več kot 400 krajih po Sloveniji, je mogoče izvedeti v Slovenskem lingvističnem atlasu. Nedavno je na tematiko kmetovanja izšel tretji del tega temeljnega dela, ki ga je zasnoval že Fran Ramovš. O drugih zanimivostih lingvističnega atlasa v pogovoru z glavno urednico, red. prof. dr. Jožico Škofic (foto: Pixabay).


25.03.2024

Najtežje vprašanje v Svetem pismu

Z novim katoliškim uradnim prevodom Svetega pisma se po skoraj 450 letih spreminja stavek iz molitve Oče naš: 'in ne vpelji nas v skušnjavo' v 'in ne vpelji nas v preizkušnjo'. Odlomek je bil predmet številnih polemik po svetu, do njega se je opredelil tudi papež Frančišek. Ob njem se odpira eno izmed najtežjih vprašanj Svetega pisma, ki jih morajo upoštevati tudi prevajalci, je povedal biblicist akad. prof. dr. Jože Krašovec in to je, ali po svetopisemskem izročilu Bog človeka samo preizkuša ali pa ga celo namerno postavi v položaj krivde.


25.03.2024

Prevajanje po božjem navdihu

Kristjani verjamejo, da je tudi prevod Svetega pisma božja beseda, tako kot izvirna besedila. Čeprav biblicisti priznavajo, da je nemogoče v prevodu doseči vse, kar vsebuje izvirnik, saj je vsak prevod določena interpretacija, to ne pomeni, da se s prevodom ni ohranilo bistvo sporočila. To bistvo pa naj bi nastalo po posebnem božjem navdihu. Koliko tudi prevajalci iščejo posebni navdih, ki naj bi ga bili deležni avtorji Svetega pisma, oziroma se od njih to pričakuje, smo se ob izdaji novega uradnega prevoda Svetega pisma pogovarjali z biblicistom akad. prof. dr. Jožetom Krašovcem (Pixabay).


19.03.2024

Razlike v digitalizaciji evropskih jezikov ostajajo, angleščina pa je še bolj pobegnila, poudarja dr. Simon Krek

V Evropski uniji se povečujejo tehnološke razlike med jeziki, ne glede na to, ali so uradni ali neuradni. Nekoliko bolje gre sicer 24-im delovnim jezikom, vendar so razlike v digitalni podprtosti v primerjavi z angleščino velike. 20-im od skupno 90-ih jezikov Evropske unije pa naj bi celo grozilo digitalno izumrtje. Kaj lahko Evropska unija in njene države storijo za ohranitev večjezičnosti na digitalnem področju, o tem v pogovoru z dr. Simonom Krekom, koordinatorjem različnih nacionalnih projektov na področju jezikovnih tehnologij (Gerd Altmann / Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


12.03.2024

Slovenci spisali angleški slovar avtomatike in robotike pri Springerju

Področje avtomatike in robotike je eno izmed najhitreje razvijajočih se in rastočih v svetu. Tako kot na drugih znanstvenih področjih tudi na tem prevladuje angleška terminologija, ki pa je precej nepoenotena. Pri ugledni mednarodni znanstveni založbi Springer so se zato odločili, da izdajo terminološki slovar avtomatike in k sodelovanju povabili slovenske strokovnjake. Kako se je to sodelovanje začelo, smo se pogovarjali s soavtorjema slovarja doc. dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in prof. dr. Rihardom Karbo, zaslužnim in upokojenim profesorjem Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pri angleško-angleškem razlagalnem slovarju Terminological Dictionary of Automatic Control, Systems and Robotics, so sodelovali še prof. dr. Juš Kocijan, akad. prof. dr. Tadej Bajd in doc. dr. Gorazd Karer (foto: Pixabay).


06.03.2024

Razlike v zaščiti regionalnih in manjšinskih jezikov EU

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. V drugem delu pogovora z Bojanom Brezigarjem, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij, bomo predstavili status in položaj furlanščine, ladinščine, frizijščine in samijskega jezika (foto: Pixabay). Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


27.02.2024

V EU je 40 milijonov govorcev jezikov, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.


16.02.2024

Zakaj študirati portugalščino? 2.del

Portugalščina je šesti najbolj razširjeni jezik. Govori jo 270 milijonov ljudi po vsem svetu, na štirih celinah, v enajstih državah. Je jezik glasbe, nogometa, medicine, geografije, pomorstva, ekonomije in še česa. Portugalščina sodi med jezike, ki naj bi se v prihodnjih letih najbolj širil. Še posebej v Sloveniji pa je tudi jezik priložnosti, saj nimamo veliko usposobljenih prevajalcev portugalščine. V drugem delu oddaje o razlogih za študij portugalščine smo se z docentko za portugalsko literaturo dr. Mojco Medvedšek osredotočili na jezikovne vidike portugalščine (foto: Pixabay).


13.02.2024

Zakaj študirati portugalščino? 1.del

Pred informativnimi dnevi smo osvetlili razloge za študij dodiplomskega programa Portugalski jezik in književnost, ki ga izvaja Filozofska fakulteta v Ljubljani. Slovenija je bila do nedavnega ena izmed zadnjih držav Evropske unije, kjer študij portugalščine na institucionalni ravni ni obstajal. Gostja je docentka za portugalsko literaturo dr. Mojca Medvedšek (foto: Pixabay).


06.02.2024

Sporazumevanje gasilcev

Na pomoč, gori! Kje gori, kaj gori, kako gori so informacije, ki so ključne za gasilce in njihove intervencije. Povelja med gasilci morajo biti jasna. Kako na sporazumevanje gasilcev vplivajo narečje in pogovorni izrazi? Koliko gasilskega besedja je standardiziranega? O tem v pogovoru z jezikoslovko in gasilko dr. Matejo Jemec Tomazin, ki vodi nastajanje slovenskega gasilskega slovarja. Delo bo prvi tovrstni terminološki slovar na svetu. Na fotografiji: slavnostna povorka v Žalcu. Foto: STA/Daniel Novakovič


30.01.2024

Igra pri pouku tujega jezika: koristna dejavnost ali izguba časa?

Igra je nekaj, kar povezujemo predvsem z otroštvom. V tokratni oddaji Jezikovni pogovori pa si bomo pobližje pogledali, kako lahko igro uporabimo v pedagoškem procesu, natančneje pri pouku tujega jezika. Je igra pri pouku tujega jezika koristna dejavnost ali izguba časa? Izredna profesorica doktorica Meta Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani nam bo osvetlila, kako sama uporablja igro v praksi in kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti (foto: Alexas_Fotos / Pixabay).


23.01.2024

Potenciali pisanja z roko

Možgani delujejo bolj kompleksno pri pisanju z roko kot pri tipkanju na tipkovnico. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu ohrani dalj časa, poudarjajo pri društvu Radi pišemo z roko. Ob Tednu pisanja z roko oddajo namenjamo vprašanjem, koliko in kaj je sodobni človek še pripravljen pisati z roko in zakaj je to tako pomembno. Gostja je Nadja Lazar, predsednica društva Radi pišemo z roko in vodja Tedna pisanja z roko (foto: Pixabay).


16.01.2024

Poezija slepih pesnic in pesnikov

Ustvarjanje poezije je za slepe poseben izziv. Veliko izraznih možnosti jezika se namreč razvije z gledanjem, ne le s poslušanjem. Ali je mogoče pisati poezijo v brajici? O jezikovni rahločutnosti slepih smo se pogovarjali s slepo pesnico Mirjano Šernek, knjižničarjem Dušanom Brešarjem Mlakarjem in pesnico Ifigenijo Simonović.


09.01.2024

Beseda leta 2023 je ujma

Med 11 besedami finalistkami za besedo leta je največ glasov zbrala beseda ujma (21 odstotkov), sledita ji nutrija (14 %) in bralna pismenost (12 %). Največ glasov gluhih in naglušnih oseb je prejela kretnja solidarnost. Novotvorjenka leta pa je strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence (foto: MMC RTV SLO/Tone Lovrec).


02.01.2024

Strojetvor – novotvorjenka leta 2023

Medtem ko glasovanje za besedo leta poteka do 9. januarja, je že znana novotvorjenka leta 2023. To je beseda strojetvor in pomeni stvaritev umetne inteligence. Med zanimivimi predlogi za novotvorjenko leta 23 so bile tudi besede: izduhnjenje (blokada na družbenih omrežjih), okamerjen (pod nadzorom kamere), uzverovati (začeti verovati), zagrebek (nekaj kar je zagrebeno - lahko tudi po uradni strani). V oddaji smo predstavili 11 finalistk za besedo leta 2023: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, "štempljanje", ujma, UI - kratica za umetno inteligenco, vojna in beseda zal. Ob predlogih za novotvorjenke pa smo izpostavili tudi tuje besede leta. Gostja je vodja komisije za besedo leta dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


26.12.2023

Višji častnik JLA: Zaradi neznanja maternega jezika me je strah

Vojaški psihiater Janez Rugelj je opisal, kako ga je obiskal slovenski višji častnik, doma iz Primorske, ki je bil premeščen v Slovenijo in dobil nalogo, da rezervnim častnikom predava vojaške teme v slovenščini. Takole mu je dejal: »Pred vojno sem moral hoditi v italijansko šolo, po partizanski dobi sem služboval po vsej Jugoslaviji, toda vojaške šole so bile v srbohrvaškem jeziku, v šoli se nisem nikoli učil slovenščine,« se je izpovedal višji častnik in psihiatru potožil: »Zaradi neznanja maternega jezika me je te naloge tako strah, da ves poten komaj spregovorim. Rad bi bil te naloge oproščen.« To je eden izmed primerov, ki govorijo o tem, kakšna tabu tema je bila slovenščina v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi. Ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti se bomo z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem pogovarjali o tem, kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po drugi svetovni vojni, kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji in kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost. Na fotografiji odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije. Foto: BoBo


19.12.2023

Francija napoveduje prepoved pisanja, ki navaja oba spola

V Franciji bodo v uradnem sporazumevanju prepovedali inkluzivno pisanje z navajanjem obeh spolov. Predlog zakona je podprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da je v francoščini moška slovnična oblika nevtralna. V francoski civilni družbi je sicer več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', nasprotovanje inkluzivnemu pisanju pa izvira iz potrebe po razumevanju in lažjem branju francoščine. Kako se je uveljavljalo inkluzivno pisanje v Franciji in ponekod po svetu? Kaj pomeni napovedana prepoved in iz kakšnih argumentov izhaja? Gostja bo doktorica Metka Zupančič, zaslužna profesorica za francoščino, ki je kot predavateljica delovala na univerzah v Združenih državah Amerike, Kanadi in Sloveniji. Zdaj predava na primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji (Foto: EPA).


12.12.2023

Kdaj se bo v digitalnem okolju razširila raba slovenščine?

Vlada je podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor. Ali bodo napovedane spremembe spodbudile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta: oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.


05.12.2023

Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini

Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov