Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

742 epizod

Jezikovni pogovori

742 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

30.01.2024

Igra pri pouku tujega jezika: koristna dejavnost ali izguba časa?

Igra je nekaj, kar povezujemo predvsem z otroštvom. V tokratni oddaji Jezikovni pogovori pa si bomo pobližje pogledali, kako lahko igro uporabimo v pedagoškem procesu, natančneje pri pouku tujega jezika. Je igra pri pouku tujega jezika koristna dejavnost ali izguba časa? Izredna profesorica doktorica Meta Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani nam bo osvetlila, kako sama uporablja igro v praksi in kakšne so njene prednosti in pomanjkljivosti (foto: Alexas_Fotos / Pixabay).


23.01.2024

Potenciali pisanja z roko

Možgani delujejo bolj kompleksno pri pisanju z roko kot pri tipkanju na tipkovnico. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spominu ohrani dalj časa, poudarjajo pri društvu Radi pišemo z roko. Ob Tednu pisanja z roko oddajo namenjamo vprašanjem, koliko in kaj je sodobni človek še pripravljen pisati z roko in zakaj je to tako pomembno. Gostja je Nadja Lazar, predsednica društva Radi pišemo z roko in vodja Tedna pisanja z roko (foto: Pixabay).


16.01.2024

Poezija slepih pesnic in pesnikov

Ustvarjanje poezije je za slepe poseben izziv. Veliko izraznih možnosti jezika se namreč razvije z gledanjem, ne le s poslušanjem. Ali je mogoče pisati poezijo v brajici? O jezikovni rahločutnosti slepih smo se pogovarjali s slepo pesnico Mirjano Šernek, knjižničarjem Dušanom Brešarjem Mlakarjem in pesnico Ifigenijo Simonović.


09.01.2024

Beseda leta 2023 je ujma

Med 11 besedami finalistkami za besedo leta je največ glasov zbrala beseda ujma (21 odstotkov), sledita ji nutrija (14 %) in bralna pismenost (12 %). Največ glasov gluhih in naglušnih oseb je prejela kretnja solidarnost. Novotvorjenka leta pa je strojetvor, ki pomeni stvaritev umetne inteligence (foto: MMC RTV SLO/Tone Lovrec).


02.01.2024

Strojetvor – novotvorjenka leta 2023

Medtem ko glasovanje za besedo leta poteka do 9. januarja, je že znana novotvorjenka leta 2023. To je beseda strojetvor in pomeni stvaritev umetne inteligence. Med zanimivimi predlogi za novotvorjenko leta 23 so bile tudi besede: izduhnjenje (blokada na družbenih omrežjih), okamerjen (pod nadzorom kamere), uzverovati (začeti verovati), zagrebek (nekaj kar je zagrebeno - lahko tudi po uradni strani). V oddaji smo predstavili 11 finalistk za besedo leta 2023: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, "štempljanje", ujma, UI - kratica za umetno inteligenco, vojna in beseda zal. Ob predlogih za novotvorjenke pa smo izpostavili tudi tuje besede leta. Gostja je vodja komisije za besedo leta dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


26.12.2023

Višji častnik JLA: Zaradi neznanja maternega jezika me je strah

Vojaški psihiater Janez Rugelj je opisal, kako ga je obiskal slovenski višji častnik, doma iz Primorske, ki je bil premeščen v Slovenijo in dobil nalogo, da rezervnim častnikom predava vojaške teme v slovenščini. Takole mu je dejal: »Pred vojno sem moral hoditi v italijansko šolo, po partizanski dobi sem služboval po vsej Jugoslaviji, toda vojaške šole so bile v srbohrvaškem jeziku, v šoli se nisem nikoli učil slovenščine,« se je izpovedal višji častnik in psihiatru potožil: »Zaradi neznanja maternega jezika me je te naloge tako strah, da ves poten komaj spregovorim. Rad bi bil te naloge oproščen.« To je eden izmed primerov, ki govorijo o tem, kakšna tabu tema je bila slovenščina v nekdanji Jugoslovanski ljudski armadi. Ob državnem prazniku dneva samostojnosti in enotnosti se bomo z zgodovinarjem dr. Alešem Gabričem pogovarjali o tem, kako se je slovenščina uveljavljala kot uradni jezik po drugi svetovni vojni, kako so jo uporabljali naši najopaznejši politiki v nekdanji Jugoslaviji in kakšni so bili primeri protestov proti temu, da je srbohrvaščina imela prednost. Na fotografiji odhod zadnjih vojakov JLA iz Slovenije. Foto: BoBo


19.12.2023

Francija napoveduje prepoved pisanja, ki navaja oba spola

V Franciji bodo v uradnem sporazumevanju prepovedali inkluzivno pisanje z navajanjem obeh spolov. Predlog zakona je podprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da je v francoščini moška slovnična oblika nevtralna. V francoski civilni družbi je sicer več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', nasprotovanje inkluzivnemu pisanju pa izvira iz potrebe po razumevanju in lažjem branju francoščine. Kako se je uveljavljalo inkluzivno pisanje v Franciji in ponekod po svetu? Kaj pomeni napovedana prepoved in iz kakšnih argumentov izhaja? Gostja bo doktorica Metka Zupančič, zaslužna profesorica za francoščino, ki je kot predavateljica delovala na univerzah v Združenih državah Amerike, Kanadi in Sloveniji. Zdaj predava na primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji (Foto: EPA).


12.12.2023

Kdaj se bo v digitalnem okolju razširila raba slovenščine?

Vlada je podprla novelo zakona o javni rabi slovenščine, s katerim se širi varovanje slovenščine v digitalno okolje. Zakon mora sprejeti še državni zbor. Ali bodo napovedane spremembe spodbudile tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta: oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.


05.12.2023

Michael Biggins, poliglot, ki se v prostem času najraje posveča slovenščini

Michael E. Biggins je izjemna in zanimiva osebnost. Poliglot, ki tekoče govori in piše slovensko, rusko, nemško, češko, poljsko, srbsko, hrvaško, francosko in norveško, se v prostem času najraje posveča slovenščini. Tega časa pa je glede na vse, kar je ustvaril, veliko. Knjižničar in predavatelj na Univerzi Washington v Seattlu prostovoljno predava slovenščino, prevedel je okrog 20 del slovenskih sodobnih klasikov, s strokovnimi članki umešča našo literaturo na zemljevid sveta, je slovenski častni konzul v ZDA in Mehiki in še veliko drugega … Slovenski prostor je s kulturološkega vidika zanj najbolj zanimiv, ker leži na stiku med romanskim in slovanskim svetom. S Slovenijo ni sorodstveno povezan, zato je njegovo delo še toliko bolj zanimivo. Profesorju Bigginsu je Narodna in univerzitetna knjižnica podelila Trubarjevo priznanje za leto 2020, prejšnji teden pa je na predlog Filozofske fakultete v Ljubljani prejel naziv častni senator Univerze v Ljubljani. V oddaji smo ponovili pogovor, ki je nastal ob prejemu Trubarjevega priznanja pred tremi leti.


29.11.2023

Nada Grošelj: "Jaz vidim čar v vseh mogočih pojavnih oblikah jezika."

Nada Grošelj, doktorica jezikoslovja in prevajalka iz angleščine, latinščine in švedščine v slovenščino ter iz slovenščine v angleščino, je nedavno prejela Jermanovo nagrado za posebej uspele prevode družboslovja in humanistike za prevod monografije Grenko-sladki eros Anne Carson, kanadske pisateljice, esejistke, prevajalke, klasične filologinje in profesorice. Izšla je lani pri založbi LUD Literatura, založba Modern Library pa je uvrstila Grenko sladki eros med sto najboljših neleposlovnih knjig 20. stoletja. Jermanovo nagrado podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki pa je Nadi Grošelj prisodilo že tudi Sovretovo nagrado za prevode Plavta, Ovidija in Oscarja Wildea, pa tudi nagrado Vasje Cerarja za prevod dela November v Mumindolu Tove Jansson. S Tadejo Krečič se pogovarjata o zadregah pri prevajanju, posebej pa o neologizmih (foto:BoBo).


21.11.2023

Jezikovno popotovanje Luciena Tesniera po Sloveniji pred 100 leti

Lucien Tesniere je pred sto leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, posnel je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral gradivo po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju, foto:: JLG / Pixabay (ponovitev).


13.11.2023

Oživljanje besede - Kristalni mikrofon 2023

Besedi je treba dati življenje! Upoštevanje pravil pravorečja in vrhunska govorna tehnika nista dovolj, so zapisali v Društvo slovenskih poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev ob podelitvi najvišje stanovske nagrade kristalni mikrofon in priznanja Ane Mlakar. Kaj je to življenje, predvsem pa kako izbrati najboljše napovedovalce, smo se pogovarjali s članico komisije dr. Tino Lengar Verovnik, sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in predavateljico s Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede v Ljubljani.


07.11.2023

Učitelji prihodnosti bodo jezikovno občutljivi

Znanje se posreduje skozi jezik. Človek namreč v veliki meri misli v jeziku. Tega naj bi se v prihodnje zavedali tudi učitelji, ki bodo jezikovno občutljivi. Učitelji različnih predmetov, od matematike, kemije, geografije in do npr. zgodovine, naj bi se zavedali kompleksnosti besedil, ki jih spoznavajo učenci in bi jih po potrebi prilagodili njihovim jezikovnim zmožnostim. O prednostih in izzivih uvajanja takšnega pouka smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Natašo Pirih Svetina z Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, članico projekta Gradniki za načrtovanje jezikovno občutljivega izobraževanja učiteljev, ki ga podpira Svet Evrope, izvajal pa ga je Evropski center za moderne jezike v Gradcu (foto: Pixabay).


31.10.2023

Utopičnost protestantskega projekta

Protestantski projekt oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je bil pred petimi stoletji utopija. Slovenski protestantski pisci so izdajali knjige za bralce, ki jih še ni bilo, pri tem pa so uporabljali jezik in črkopis, ki ga maloštevilni bralci sprva niso bili vajeni. Tudi finančno projektu ni dobro kazalo, saj je bil v izgubi. Pa vendar so protestantje imeli podporo in njihov projekt je privedel do oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Ob dnevu reformacije bo tovrstne okoliščine protestantskega projekta orisal dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).


24.10.2023

Marko Snoj: Človeška in pasja govorica si delita medmete, nekateri so celo skupni

Jezikoslovec, akademik dr. Marko Snoj je še z nekaj drugimi avtorji napisal slovar Imena slovenskih psov. Gre za pionirsko delo v slovenskem prostoru in zunaj naših meja; je spomenik živalim, za katere radi rečemo, da so človekov najljubši prijatelj. Akademik Snoj na podlagi gradiva slovarsko ureja in razlaga lastna pasja imena v Sloveniji in njihov izvor; med drugim piše o pasji govorici in sporazumevanju med psi in ljudmi ter še mnogo čem.


16.10.2023

Delo lektorja v gledališču

Ko se gledališče odloči, da bo uprizorilo dramsko besedilo, je ena prvih oseb, ki to besedilo dobi v roke, gledališki lektor. Njegovo delo pa se v marsičem razlikuje od siceršnje lektorske prakse, saj poleg tega, da pregleda izhodiščno dramsko besedilo, sooblikuje tudi odrski govor. Poklic lektorja v gledališču nam bo osvetlil Martin Vrtačnik, ki je bil med letoma 2010 in 2022 zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem, od lani pa deluje kot asistent za področje govora na katedri za govor na AGRFT.


10.10.2023

Strojni prevajalnik ne razume ničesar

Pri Generalnem direktoratu za prevajanje pri Evropski komisiji se je z uvedbo jezikovnih orodij število prevedenih besedil povečalo za tretjino. Čeprav so jezikovna orodja, kot so strojni prevajalnik, na direktoratu že nekaj let vključena v prevajalsko delo, pa prevajalci še vedno opravijo večino dela. Kot poudarja Alenka Unk, prevajalka in koordinatorka jezikovnih tehnologij na slovenskem oddelku direktorata, strojni prevajalnik – čeprav je prevajalcem v veliko pomoč – ne razume ničesar. V drugem delu pogovora z Alenko Unk smo osvetlili delovanje strojnega prevajalnika in primerjali delo prevajalcev z obdobjem, ko jim še ni bil na voljo (foto: Mohamed Hassan / Pixabay).


03.10.2023

Vrnitev retoričnega državljanstva

V zadnjih dvajsetih letih zanimanje za retoriko po celotni Evropi narašča. Ob tem se zdi, da se retorična pedagogika vsaj delno vrača v svoje »klasične« okvire, to je kot vzgoja za aktivno državljanstvo, so zapisali ob Tednu retorike, ki so ga pripravili na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani. Na njem sodelujejo mednarodni vodilni raziskovalci s področja retoričnega državljanstva. V oddaji nas je med drugim zanimalo, ali se vračajo tudi učinki retorike kot aktivnega državljanstva, ki naj bi izboljšali demokratičnost družbe. Gostja je izr. prof. dr. Janja Žmavc s Pedagoškega inštituta v Ljubljani (Mohamed_hassan / Pixabay).


26.09.2023

Umetna inteligenca na direktoratu za prevajanje EU

Ob evropskem dnevu jezikov, ki ga praznujemo 26. septembra, smo preverili, kako razvoj umetne inteligence vpliva na delo Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji. Prevajalci pri svojem delu uporabljajo najnaprednejša jezikovna orodja, direktorat pa skrbi tudi za razvoj novih jezikovni tehnologij. Gostja je Alenka Unk, prevajalka in koordinatorka jezikovnih tehnologij na slovenskem oddelku Generalnega direktorata za prevajanje pri Evropski komisiji.


19.09.2023

Zdravniki na testih slovenščine

Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije sta več let opozarjala, da so preizkusi znanja slovenščine za zdravnike iz tujine prezahtevni in preširoki. Na zdravniški zbornici so zato uvedli nov sistem, ki naj bi od njih zahteval le tisto znanje slovenščine, ki se nanaša na medicinsko delo. Znanje preverjajo tudi na simulacijah klinične obravnave bolnika. Medicinski člani komisije zaigrajo bolnika ali svojca, uporabijo tudi nerazločen sleng ali narečje, kandidati pa morajo nato bolnika obravnavati. Gosta bosta zdravnik doc. dr. Marko Pokorn in jezikoslovka prof. dr. Andreja Žele, ki sta za delo pri uvajanju izpitov v okviru zbornice prejela priznanje. Marko Pokorn je postal častni član, Andreja Žele pa je prejela najvišje priznanje, ki ga lahko dobi nečlan zbornice (foto: Mohamed_hassan / Pixabay) .


Stran 2 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov