Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

741 epizod

Jezikovni pogovori

741 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

05.09.2023

Lingvistična olimpijada - tekmovanje v razumevanju sistemov neznanih jezikov

Udeleženci lingvistične olimpijade tekmujejo v razumevanju sistema neznanega jezika. Naloge so sestavljene iz jezikov, kot so jongomščina, juroščina, zahodna taranganščina, jezik noni ... O tem, zakaj je reševanje lingvističnih nalog tako privlačno, smo se pogovarjali z Vito Korošin z gimnazije Bežigrad, mentorico dr. Simono Klemenčič in generalnim direktorjem lingvistične olimpijade Ivanom Derzhanskim (foto: Pixabay).


29.08.2023

Kovč ni kavč, vigilant pa je čisto lep termin

Kovč ni kavč, ampak poslovenjena različica angleškega izraza coach, ki je definiran kot svetovalec in učni pomočnik. Termin kovč so predlagali v Terminološki svetovalnici, ki letos praznuje deset let obstoja. Zanimiv primer je tudi vigilant, ki je slovenski ustreznik za angleški termin vigilante in označuje osebo, ki vzame zakon v svoje roke. O drugih primerih in delovanju te ordinacije za termine, ki deluje v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, se bomo pogovarjali z dr. Mojco Žagar Karer, vodjo Terminološke sekcije (foto: Pixabay).


04.08.2023

Telebajski kot jezikovni vzor

Priljubljena britanska televizijska oddaja za predšolske otroke Teletubbies se je v Sloveniji preimenovala v Telebajske. Na TV Slovenija so prvi na svetu prepričali BBC, da so jim dovolili preimenovanje naslova oddaje in imen osrednjih likov. V nekaterih jezikovnih vidikih pa so oddajo celo izboljšali. Telebajski lahko tako pomenijo vzor prenosa otroških televizijskih vsebin za otroke v slovensko jezikovno okolje. Kako so na TV Slovenija prilagodili Telebajske in v čem je bila naša slovenska posebnost? Gostji sta Martina Peštaj, urednica uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. (Gre za ponovitev oddaje.)


03.08.2023

Janko Moder: O preganjankah in izobčenkah

Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.


04.08.2023

Navdihi za učenje slovenščine pri tujcih

Bolgar Georgi Sabev se uči slovenščino, ker se zanima za slovensko politiko razvoja podeželja, Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji, Argentinka Graciela Norma Zorc bi rada izpopolnila znanje slovenščine, ki so ga nanjo prenesli slovenski starši, Italijan Daniel Balesstin pa bi rad spoznaval slovenščino in slovensko kulturo, ker je del tržaške identitete. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči, saj so lahko vzor medkulturnega povezovanja. Naše sogovornike smo posneli na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo.


01.08.2023

Skozi zgodovino slovenskega literarnega prevoda

Josip Stritar je odsvetoval prevajanje. Zapisal je, da je prevod vedno le tuje blago, in pozval k pisanju izvornih besedil. Oton Župančič pa je menil nasprotno, da se naš duh potujčuje zato, ker nimamo prevodov. Monografija Zgodovina slovenskega literarnega prevoda prikazuje zanimive obrate v odnosu do literarnega prevajanja, ki so odslikava časa in osebnosti, ki jih zagovarjajo. V drugem delu pogovora bomo z glavno urednico tega obsežnega dela prof. dr. Nike Kocijančič Pokorn osvetlili nekaj osrednjih primerov iz zgodovine prevajanja.


12.07.2023

Narod prevajalcev

Pesnik Božo Vodušek je leta 1955 zapisal, da smo Slovenci narod prevajalcev. Zgodovina slovenskega prevajanja je izjemna, saj sega od Brižinskih spomenikov dalje. To zgodovino bo mogoče zdaj spoznavati v obsežnem delu, ki ga je izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani, na dvodnevni konferenci pa ga je predstavilo 40 strokovnjakov. Gostja oddaje je glavna urednica Zgodovine slovenskega literarnega prevoda prof. dr. Nike Kocijančič (foto: hildeaj / Pixabay).


07.07.2023

Novela Zakona o javni rabi slovenščine - 2.del

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi omogočila ustreznejšo zaščito slovenskega jezika v digitalnem okolju. Ali bodo napovedane spremembe omogočile vzvode, ki bodo prisilili tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočal izmikanja? Gosta oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona o javni rabi slovenščine, in prof. dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenščino v javnosti pri SAZU. Zaradi številnih vprašanj namenjamo tej temi dve oddaji (foto: EPA).


04.07.2023

Novela Zakona o javni rabi slovenščine - 1.del

Ministrstvo za kulturo je v javno razpravo poslalo novelo Zakona o javni rabi slovenščine, ki naj bi omogočila ustreznejšo zaščito slovenskega jezika v digitalnem okolju. Ali bodo napovedane spremembe omogočile vzvode, ki bodo prisilili tuja podjetja, ki ponujajo storitve, izdelke in vsebine na območju Republike Slovenije, da bodo potrošniki pri njih imeli možnost izbire slovenskega jezika? Ali pa bo zakon ostal le mrtva črka na papirju, ki bo še naprej omogočil izmikanja? Gosta oddaje sta svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo Lenart J. Kučić, ki je kot vodja medresorske delovne skupine pripravil novelo zakona, in prof. dr. Andreja Žele, predsednica Komisije za slovenščino v javnosti pri SAZU.


27.06.2023

Zaradi prepovedi jezika razmišljajo o tožbi zoper državo

Pred dvema letoma so poslanci z 78 glasovi za in brez glasu proti sprejeli ustavni zakon, ki dopolnjuje ustavo s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Za gluho skupnost je bil to velik znak upanja, saj so pričakovali spremembe v zakonodaji, zlasti na področju izobraževanja. Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pa po dveh letih ugotavljajo, da se v tem času ni veliko spremenilo, zato razmišljajo o tožbi zoper državo zaradi pretekle prepovedi znakovnega jezika. Z njo želijo spodbuditi procese, ki bi pripeljali do večje uveljavitve ustavne pravice do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart je poudaril, da so gluhi zaradi prepovedi znakovnega jezika v učilnicah ena izmed najslabše izobraženih skupnosti. Samo en odstotek gluhih v Sloveniji ima univerzitetno izobrazbo. V tistih državah, kjer ni prišlo do prepovedi znakovnega jezika, je podoba gluhe skupnosti zelo drugačna.


19.06.2023

Moldavijci nočejo, da je državni jezik moldavščina

V Moldaviji nočejo, da bi se njihov uradni jezik imenoval moldavijski, ampak romunski. Moldavijski parlament je nedavno potrdil osnutek zakona za spremembo imena državnega jezika iz moldavijskega v romunski. Proti moldavščini pa so Moldavijci v preteklosti protestirali tudi na množičnih protestih. Moldavijski jezik je umetno ustvarila oblast v nekdanji Sovjetski zvezi, od romunščine pa se razlikuje predvsem po zapisu v cirilici. O sobivanju moldavščine in romunščine v Moldaviji smo se pogovarjali z Bojanom Brezigarjem, novinarjem, politikom, urednikom, strokovnjakom za manjšinska vprašanja, in moldavijsko književnico Tatiano Ţîbuleac, ki je obiskala Ljubljano v okviru festivala Literature sveta Fabula (foto: EPA).


13.06.2023

Latvija in Estonija ukinjata izobraževanje v ruščini

V Latviji in Estoniji je približno 25 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti. Še pred kratkim so imeli pripadniki te ruske skupnosti možnost, da se izobražujejo v maternem jeziku, zdaj pa sta Latvija in Estonija sprejeli zakonodajo, ki bo postopno popolnoma odpravila izobraževanje v ruščini. Koliko lahko državi pričakujeta od svojih državljanov, da uporabljajo prvi državni jezik, koliko pa gre za diskriminacijo ruske manjšine? Gost je Bojan Brezigar, novinar, politik, urednik in strokovnjak za manjšinska vprašanja (foto: Gerd Altmann/Pixabay).


05.06.2023

Jezikovne sledi v kriminalističnih preiskavah

Storilci kaznivih dejanj lahko na mestu zločina pustijo jezikovne sledi, ki predstavljajo ključno gradivo v kriminalističnih preiskavah. Izražanje je za vsakega človeka tako edinstveno, da bi ga lahko celo primerjali s prstnimi odtisi. O nekaterih najbolj odmevnih primerih in značilnostih forenzične lingvistike v pogovoru z doc. dr. Ano Zwitter Vitez, sodno izvedenko na področju forenzične analize pisnih besedil.(foto: Pixabay).


30.05.2023

Umetna inteligenca ne more povečati ustvarjalnosti, lahko pa poveča izrazno moč besedil

Digitalna jezikovna orodja naj bi povečala ustvarjalnost, zatrjujejo njihovi zagovorniki. Strokovnjak za jezikovne tehnologije dr. Damjan Popič opozarja, da je treba biti ob takih besedah zadržan, saj umetna inteligenca poveča izrazno moč besedil, ne pa ustvarjalnosti. O novostih na tem področju, ki ga zaznamuje tudi ChatGPT, v drugem delu pogovora z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS dr. Damjanom Popičem (foto: Pixabay).


23.05.2023

Digitalni jezikovni pomagač LORIS

Med jezikovnimi tehnologijami se je v zadnjih letih zgodil velik napredek na področju orodij, ki pomagajo tvoriti slovnično boljša besedila. Številni so se razveselili predvsem digitalnih pomagačev za postavljanje vejic, vendar tovrstne tehnologije zmorejo veliko več. Jezikovni tehnologi lahko razvijejo aplikacijo, ki se osredinja le na težave, ki izvirajo iz posebnega jezikovnega okolja. Taka je tudi aplikacija LORIS, saj svetuje pri jezikovnih pojavih, ki izvirajo iz jezikovnega stikanja italijanščine in slovenščine, uporabna pa je tudi širše. O napredku na področju digitalnih jezikovnih pomagačev smo se pogovarjali z znanstvenim koordinatorjem aplikacije LORIS, strokovnjakom za jezikovne tehnologije dr. Damjanom Popičem (foto: Pixabay).


16.05.2023

Jezik in možgani

Jezik je sistem simbolov in pravil, ki nam omogoča komunikacijo in tvorjenje kompleksnih misli. Jezikovne sposobnosti pa so najbolj osupljive sposobnosti človeškega uma. Tako pravi Anka Slana Ozimič, diplomirana socialna pedagoginja, magistrica kognitivne znanosti ter doktorica nevroznanosti, ki bo gostja tokratnih Jezikovnih pogovorov. V oddaji se bomo posvetili vprašanjem, kako možgani procesirajo jezik, katera možganska področja in strukture so vključene v procesiranje jezika ter kako možgani omogočajo razumevanje znakovnega jezika in Braillove pisave (foto: Elisa/Pixabay).


09.05.2023

Izginjanje slovenščine skozi film Andrine Mračnikar

Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno: moja družina, moj materni jezik, izguba družinskih članov, izguba jezika in izguba spomina, je zapisala filmska ustvarjalka Andrina Mračnikar. V oddaji smo se z njo pogovarjali o filmu Izginjanje/Verschwinden, ki si ga je v teh dneh mogoče ogledati v slovenskih kinematografih (foto:Vertigo).


24.04.2023

Začetki slovenskega diplomatskega jezika

Janez Nepomuk Primic je eden tistih izjemnih posameznikov v naši zgodovini, ki jih mora širša slovenska javnost šele odkriti. Pred dvema stoletjema je prvi zapisal besedo Slovenija v slovenščini (v pismu Vodniku leta 1810), prvi je tudi Slovenijo definiral kot ozemeljsko celoto (v tisku v nemščini leta 1814). Bil je izjemno inovativen jezikoslovec, saj je avtor prvega slovenskega diplomatskega besedila. O okoliščinah njegovega nastanka smo se pogovarjali z diplomatom, zgodovinarjem in jezikoslovcem Janezom Šumrado, urednikom monografije Rojevanje slovenskega diplomatskega jezika (ponovitev).


24.04.2023

Habsburški Babilon

V habsburški monarhiji se je uporabljalo vsaj 42 jezikov in mnogo izmed njih se je v času Avstro-Ogrske tudi prevajalo in tolmačilo. Zanimivi so primeri tolmačenja s strani služničadi in kuharic, sicer pa se je prevajalo in tolmačilo tudi v javni upravi na neformalni in formalni ravni. Med Slovenci je manj znana prevajalska dejavnost Josipa Stritarja, ki je prevajal za potrebe Avstro-Ogrske. Vlogi prevajanja in tolmačenja za zagotavljanje sporazumevanja v večjezični habsburški monarhiji je namenjena monografija Das habsburgische Babylon (Habsburški Babilon) 1848–1918, ki je nastala v sodelovanju mariborske in graške univerze. Gostja oddaje je sourednica monografije dr. Aleksandra Nuč Blažič, predstojnica Oddelka za prevodoslovje Univerze v Mariboru (foto: Praesens).


14.04.2023

Apple se je zganil

Naprave ameriškega podjetja Apple, ki izdeluje tablične in osebne računalnike, pametne telefone, mobilne predvajalnike glasbe in različne spletne storitve, je mogoče uporabljati v vseh jezikih sosednjih držav, le v slovenščini ne. V slovenščini tudi ni mogoče spremljati vsebin dveh največjih spletnih ponudnikov filmov in serij Netflix in Disney plus, čeprav so na voljo v nekaterih slovenščini primerljivih jezikih, kot je islandščina. Po več kot petih letih opozarjanja se zdi, da so se v multinacionalnem Applu, v nasprotju z Netflixom in Disneyjem plus, vendarle zganili. S predstavniki Appla sta se sestala evropska poslanka Irena Joveva in svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart Kučič. Pri Applu so postali pozorni na napovedane spremembe zakona o javni rabi slovenščine, občutljivi pa so tudi za pobude, ki bi lahko javno mnenje obrnile proti njim in se razširile v mednarodni prostor.


Stran 3 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov