Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jezikovni pogovori

742 epizod

Jezikovni pogovori

742 epizod


Osvetljujemo in raziskujemo področja in teme povezane z jezikom. Vedno znova nas preseneti, kako močno človeka zaznamuje jezik in kje vse lahko najdemo njegove sledove.

29.11.2022

Poklic šepetalke v gledališču

V današnji oddaji se posvečamo nenavadnemu, a izjemno zanimivemu poklicu šepetalca v gledališču. Šepetalec gledališkim igralcem prišepetava besedilo za lažje izvajanje gledališke predstave. Gaja Pöschl, šepetalka v SNG Drama Ljubljana, zase pravi, da diha in živi z gledališkim odrom. Varno skrita v luknjici za zaveso spremlja igralke in igralce na njihovih odrskih popotovanjih. Kaj pravzaprav zajema poklic šepetalke v gledališču? Kako postaneš šepetalec, katere spretnosti moraš obvladati? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnih Jezikovnih pogovorih.


22.11.2022

Zakaj obstajajo davčna nebesa?

Kdo pride v davčna nebesa? Kdo pade v davčno luknjo? Kdo se je zavrtel na davčnem vrtiljaku? Ali se davek utaji ali zataji? Na ta vprašanja odgovarja Mateja Jemec Tomazin, urednica Davčnega terminološkega slovarja. Čeprav davki delujejo precej resno in dolgočasno, so lahko drugačni, ko se nanje ozremo z jezikovnega vidika. Jezikovna ustvarjalnost je tudi na tem področju iznašla besede, ki so zanimive, se jim lahko čudimo, so smešne in imajo v ozadju zgodbo.


15.11.2022

Navduševanje nad znakovnim jezikom

Slovenski znakovni jezik postaja vse bolj priljubljen. Tečaje znakovnega jezika izvajajo celo v vrtcih, kjer vzgojiteljice ugotavljajo, da se otroci ob pomoči kretenj lažje umirijo, otroci pa so navdušeni pri izbiri kretnje, ki jih označuje. Med znakovnimi jeziki po svetu pa je med najpriljubljenejšimi ameriški znakovni jezik. V Združenih državah naj bi bil celo drugi po priljubljenosti, takoj za španščino. Med posamezniki, ki je v zadnjih letih veliko prispeval k priljubljenosti slovenskega znakovnega jezika, je Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. K pogovoru smo ga povabili ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ko mu je predsednik republike Borut Pahor podelil priznanje jabolko navdiha.


08.11.2022

Spletne zmenkarije

Kako se dogovoriti za zmenek, je odvisno od več dejavnikov. Na spletu ima veliko vlogo jezikovno izražanje, saj je ob sliki to osrednji vir nagovarjanja morebitnih partnerjev. Kakšne so jezikovne izbire mlajših generacij na zmenkarskih portalih? Gost je Jan Černetič, ki je v magistrski nalogi raziskal zmenkarski portal Tinder.


01.11.2022

Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika je osvetlil dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel knjigo Dopisi papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija (ponovitev).


25.10.2022

Zaton francoskega lektorja

Čeprav Francija namenja milijarde za promocijo jezika in kulture po svetu, je poklic lektorja francoskega jezika v zatonu. Pogoji dela so za lektorje v Franciji slabši kot v Sloveniji. Nenavadno je tudi, da je zadnji uveljavljeni pravopis francoskega jezika iz leta 1835. O sodobnem lektoriranju francoskega jezika, ki se s slovenskega vidika zdi zelo kaotično, v pogovoru z Urhom Ferležem, ki je svoje ugotovitve predstavil na nedavnem kongresu Lektorskega društva Slovenije.


18.10.2022

Slovaropisje včeraj, danes jutri

Kako potekajo slovaropisne raziskave, kako hitro se jezik spreminja, kako sploh nastane definicija pomena, koliko na to vplivajo družbene, pravne in druge spremembe ali na primer pričakovanja po družbeni korektnosti, kako slovaropisci lovijo ravnotežje med raznovrstno rabo ... o teh in drugih vprašanjih razmišlja Mija Michelizza, znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in vodja Sekcije za leksiko pri Zvezi društev Slavistično društvo Slovenije.


11.10.2022

Tolmun – beseda, ki je navdušila Hartingerja za slovenščino

Ludwig Hartinger ima neverjeten občutek za jezik, še posebej za slovenščino. Neverjetno je bilo tudi njegovo srečanje s slovensko besedo. Samo en Kosovelov verz »razpokan bodeš hrepenel« in beseda »tolmun«, sta bila dovolj, da ga je slovenščina potegnila v neslutene globine. Hartinger pravi, da pesniške navdihe lažje izrazi v slovenščini, kot v svojem maternem avstrijskem jeziku. Podobno pravi tudi za prapodobe, ki jih lažje uzre v slovenščini. Društvo slovenskih književnih prevajalcev mu je podelilo Lavrinovo diplomo za kakovosten opus prevodov slovenskega leposlovja, humanistike in družboslovja v tuje jezike in za pomemben prispevek k uveljavljanju slovenske književnosti v tujini. Pogovor o njegovem odnosu do slovenskega jezika je bila posebna izkušnja, saj nihče ne govori o slovenščini tako kot Hartinger.


04.10.2022

Preko 1000 naselij v Sloveniji nosi sporno ime

V Sloveniji je kar petina imen naselij spornih v jezikovnem, zemljepisnem in pravnoformalnem pogledu. Najspornejša imena naselij so tista, s katerimi je poimenovanih več naselij, med njimi je v ospredju ime Pristava, po kateri je poimenovanih 8 naselij, sicer pa imamo v Sloveniji kar tisoč naselij s podvojenimi imeni, ki si jih delijo z drugimi naselji ali geografskimi danostmi. Gost: dr. Matjaž Geršič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, soavtor knjige Sporna imena naselij v Sloveniji.


27.09.2022

K-pop je vse pogosteje poglavitni razlog za študij korejščine

Zanimanje za korejsko kulturo in jezik se povečuje; zanimivo, da tudi med osnovnošolci. Med osrednjimi razlogi je vpliv korejske popkulture oziroma k-popa. Gostja oddaje je Saška Rovšnik z Inštituta Kralj Sejong, korejskega jezikovnega kulturnega centra v Ljubljani, ki se je navdušila nad korejsko kulturo in jezikom ravno zaradi k-popa. V oddaji smo osvetlili tudi lastnosti tega jezika in kulture. Ena zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak samo »uri« – »naše« (ponovitev). Foto: Reuters.


20.09.2022

Grazioli je prebledel pred Ramovšem

Fran je stopil iz prestrašene skupine profesorjev pred Graziolija, mu vrgel rokavico in rekel: Vemo, da ste zastopnik Italije. Če boste zaprli univerzo, bo to kulturni zločin nad malim narodom. Zgodovina vam tega ne bo oprostila. Grazioli je prebledel in razpustil avdienco, je povedal Klemen Ramovš, vnuk Frana Ramovša. Na Ramovšev dan smo širše osvetlili življenje in delo enega najpomembnejših slovenskih jezikoslovcev, ki je bil velik po dejanjih tudi zunaj svojega strokovnega področja. Bil je izjemen organizator, ustanovil je inštitut, ki danes nosi njegovo ime, zasluge pa mu gredo še za ustanovitev SAZU. Njegovo življenje in delo sta osvetlila vnuk Klemen Ramovš in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič.


13.09.2022

Prvi stik otroka s tujim (dodatnim) jezikom

Znanje tujih jezikov je bilo od nekdaj cenjeno. V današnjem vse bolj globaliziranem svetu se tudi starši zavedajo, da je za prihodnost njihovih otrok pomembno, da znajo čim več jezikov. Še posebno ker prihajamo iz majhne države, vemo, da je za naše otroke znanje tujih jezikov ključ do tega, da bodo nekoč lahko uspešno zakorakali v svet. Kako poskrbeti za dober, uspešen prvi stik otroka s tujim jezikom? O tem bo spregovorila doktorica Karmen Pižorn, redna profesorica za angleščino v izobraževanju in prodekanica za dodiplomski in magistrski študij ter mednarodno sodelovanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.


06.09.2022

Meje jezika so včasih tudi dobesedno meje sveta

Da so meje našega jezika meje našega sveta, velja v primeru eksonimov dobesedno. Pred leti Moldavija ni želela podpisati sporazuma s Slovenijo, ker je vztrajala, da se ime države v sporazumu zapiše Moldova in ne Moldavija. Na primeru določanja slovensko-hrvaške meje je hrvaška stran vztrajala pri preimenovanju Piranskega zaliva v Savudrijsko uvalo oziroma valo. Turčija pa po novem zahteva, da se v mednarodnih pogodbah uporablja turški zapis države Turkiye. Reševanju podobnih primerov je bilo namenjeno mednarodno srečanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo OZN, ki ga je v Ljubljani pripravil Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. O najtrših orehih, s katerimi so se srečali strokovnjaki, smo se pogovarjali z dr. Matjažem Geršičem, namestnikom predstojnika geografskega inštituta. Vir fotografije: Pixabay.


30.08.2022

Jezikovno popotovanje Luciena Tesniera po Sloveniji pred 100 leti

Lucien Tesniere je pred 100 leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, zabeležil je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral material po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju. Vir fotografije: Pixabay.


23.08.2022

Nimamo dobre definicije jezika

Jezik je zapletena stvar, pravi docent dr. Gašper Beguš, ki na kalifornijski univerzi Berkeley razvija modele umetne inteligence, ki se same učijo jezika. V drugem delu pogovora smo odprli vprašanje, kdaj lahko zatrdimo, da je neki niz informacij ali glasov jezik in bi s tem lahko potrdili, da je umetna inteligenca spregovorila. Beguš zatrjuje, da nimamo dobre definicije jezika, kar pa še ne pomeni, da umetna inteligenca ne bo nekoč spregovorila ali pa da že ne zna uporabljati zametkov jezika.


16.08.2022

Start, prva beseda umetne inteligence

Docent dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi Berkley razvija modele umetne inteligence, ki se učijo jezika s posnetkov govora. S skupino raziskovalcev, ki jih vodi, ustvarjajo modele, ki se sami učijo jezika, podobno kot se otrok uči jezika v prvih letih življenja: brez nadzora, s posnemanjem in ustvarjalnostjo. Prva otrokova beseda naj bi bila mama, prva beseda Beguševega modela umetne inteligence pa je bila start. Zdi se prav neverjetno, da je umetna inteligenca sama določila za svojo prvo besedo, za začetek svojega jezika start, torej besedo začetek. Z Begušem smo se pogovarjali o njegovem delu v laboratoriju za govor in računalništvo, ki ga je ustanovil na Berkleyju. Vir fotografije: Pixabay.


09.08.2022

Tri bronaste medalje za Slovenijo na lingvistični olimpijadi

Štiričlanska slovenska reprezentanca je na 19. mednarodni lingvistični olimpijadi, ki je potekala na otoku Man, osvojila tri bronaste medalje. Vita Korošin in Katja Andolšek (Gimnazija Bežigrad) in Rok Tadej Brunšek (Šolski center Velenje, Gimnazija) so osvojili bronaste medalje, Alji Šlenc (Gimnazija Kranj) pa je le malo zmanjkalo do odličja. Prvo mesto je osvojil Artem Borisov iz Rusije, ekipni zmagovalci pa so postali Korejci.


02.08.2022

Lahkonočnice - pravljice, ki otrokom pomagajo najti skupen jezik

Nova serija Lahkonočnic prinaša šest novih zvočnih pravljic slovenskih pisateljev, ki otrokom približujejo bosanski, albanski, makedonski, ruski, ukrajinski in nemški jezik. Pravljice naj bi otrokom pomagale najti skupen jezik z njihovimi priseljenimi sovrstniki. Ustvarjene so v slovenščini, del dialogov pa vsebuje tuje besede ali fraze. Poleg slovarja jih spremljajo tudi igre za učenje tujega jezika. Lahkonočnice so brezplačno dostopne na spletu, nastale pa so v sodelovanju med podjetjem A1 Slovenija in Pionirskim domom – Centrom za kulturo mladih. Gostja oddaje je profesorica didaktike slovenščine na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem dr. Barbara Baloh.


26.07.2022

Zakaj sploh esperanto?

Esperanto je edini umetno nastali jezik, ki mu je uspel širši preboj med žive jezike. Leta 1904 se je rodila prva deklica, ki je odraščala z esperantom kot enim izmed svojih maternih jezikov. V Ljubljani živijo trije rodovi družine Zlatnar, ki so rojeni govorci esperanta. Kako je odraščala z esperantom, nam je zaupala prevodoslovka Marija Zlatnar Moe. O značilnostih in razlogih za uspeh esperanta pa tudi v pogovoru z jezikoslovko Simono Klemenčič, avtorico učbenika Esperanto. Intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto. Danes je mednarodni dan esperanta, ker je 26. julija 1887 izšel prvi učbenik esperanta (ponovitev oddaje).


19.07.2022

Tajvanec, Italijan in Argentinka o navduševanju nad slovenščino

Tajvancu Krištofu slovenščina lepo zveni in bi jo rad poučeval v Tajvanu. Italijan Sandro, ki se je preselil s Sicilije v Trst, je tako navdušen nad slovenščino, da se je na pamet naučil Prešernove pesmi. Argentinka Julija pa ima zanimivo družinsko zgodbo, ki jo je privedla do tega, da na univerzi v Buenos Airesu predava slovensko književnost. Njihovim jezikovnim zgodbam smo se čudili ob letošnjem Seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo, ki ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani prireja Center za slovenščino. Foto: Center za slovenščino.


Stran 5 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov