Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo smo?

405 epizod

Kdo smo?

405 epizod


Nov projekt domovinskih oddaj, razdeljenih v dva tematsko, vsebinsko in izvedbeno različna sklopa: v sklop „Mejniki identitete“ in „Domovina v srcu“. Sklop „Mejniki identitete“ zajema oddaje s poudarjeno zgodovinskim temeljem ter s kontinuiteto iz oddaje v oddajo. Zasnovan bo kot serija oddaj v premišljenem zaporedju, od davnih časov naselitve slovanskega življa na tem prostoru, prek sprejema krščanstva in postopne izgube samostojnega odločanja in izbiranja svojih knezov, do Trubarja in vse večjega samozavedanja kdo smo, kar je v obdobju vseevropske ”pomladi” privedlo do nastanka naroda, do vse bolj odkritih teženj in poskusov pridobitve samostojnosti ob razpadu habsburške monarhije, do bojev za združitev Slovencev med drugo svetovno vojno in sklepne oddaje o mejnikih, kakršni danes opredeljujejo identiteto slovenskega naroda, tudi kot državljanov Slovenije in Evrope. V drugem sklopu „Domovina v srcu“ bomo predstavljali posameznike, ki so veliko prispevali za osamosvojitev in samostojno pot naše domovine, ne samo na vsedržavni, marveč tudi na lokalni ravni. Prav slednje radi zelo hitro prezremo, čeprav so nesebično veliko storili na svojem območju. Oddaje bodo pogovorne. Z njimi se bomo sicer spomnili prelomnih časov osamosvajanja in vojne za Slovenijo, kot ji pravimo, hkrati bomo prikazali sogovornike v sedanjem času kot razmišljujoče osebnosti o sebi in vsem, kar jih obdaja.

15.08.2023

Verstva - pot na goro

Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.


08.08.2023

Predanost besedi in zvoku: Pavel Lužan in Igor Likar

V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.


01.08.2023

Aleš Jan je vse svoje ustvarjalno življenje posvetil radiu

Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.


25.07.2023

Pravce z Gore

Na Gori je je zima dolga osem mesecev, druge štiri mesece pa zebe, pravijo domačini na tej kraški planoti nad Ajdovščino. In v dolgih zimskih dneh so si v preteklosti pripovedovali »pravce« o tem in onem in jih prenašali iz roda v rod (ponovitev).


18.07.2023

Rodiške pravce in štorije

Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega, je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške prav'ce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja (ponovitev).


11.07.2023

Miti in legende na Tolminskem

V Zgornjem Posočju so se rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že zgodaj so jih tudi začeli zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem lahko srečamo še danes.


27.06.2023

Miti in legende pod Kamniškimi Alpami

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem smo preverjali zgodbe iz Kamnika in drugih krajev pod Kamniškimi Alpami (ponovitev).


20.06.2023

Volna na Idrijsko-Cerkljanskem.

Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznoliki slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine.


13.06.2023

Miti in legende na Slovenskem

So miti samo plod domišljije, želja in poenostavljenih predstav o življenju, svetu in vesolju? Zakaj se enaki mitološki motivi pojavljajo na različnih koncih sveta, čeprav v vsebinskih različicah? Ali je v mitih vendarle prastaro izročilo večne resnice? (ponovitev oddaje)


06.06.2023

Tranzicija idrijske identitete

Življenje okoli nas se nenehno spreminja, sprejema novo in pozablja staro. Človek s svojo dejavnostjo pa ves čas spreminja prostor in naravo. Po navadi nezavedno, pa vendar tudi fizične sprememebe v prostoru vplivajo na naše, človeško dojemanje prostora. To lepo vidimo ob primeru Idrije, mesta, ki ga je pet stoletij spreminjal rudnik živega srebra, zdaj pa ga spreminja to, da rudnika ni več.


30.05.2023

Meščanska Idrija

Idrija je imela zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. A v 19. stoletju se tudi tam prebudi slovenska narodna zavest.


23.05.2023

Meščanstvo na Slovenskem

Zaradi posebnosti slovenskega prostora pri nas ni velikih razlik med mesti in vasmi in te se še zmanjšujejo. Pa vendar nas zgodovina uči, da ne smemo mešati pojmov meščani in meščanstvo. To določa način ravnanja, razmišljanja in zavedanja meščanov od zadnjih stoletij tja do druge svetovne vojne.


16.05.2023

Hrana kot identiteta

Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših (ponovitev oddaje).


09.05.2023

Višnjanski miti

Višnja Gora je eno starejših slovenskih mest, če sodimo po mestnih pravicah, ki jim jih je podelil sam presvitli cesar Friderik III. in to še preden so odkrili Ameriko in se je začel nov vek. Zaradi tega so imeli Višnjani svojo sodno oblast in gauge za najhujše nepridiprave. In zakaj so priklenili polža?


02.05.2023

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

Bliža se obletnica konca druge svetovne vojne. Zato ponavljamo oddajo o letalskih napadih zavezniških letalskih sil tik pred koncem druge svetovne vojne na nemške postojanke na Colu, v Idriji in drugih krajih na obrobju Trnovskega gozda. Cilj teh napadov je bil pomagati borcem 9. korpusa, ki so Primorsko branili pred umikajočo se vojsko več kot 100 tisoč Nemcev, četnikov, Kozakov in drugih nemških podanikov na zahod.


25.04.2023

Pekre - uvertura v vojno

Pekrski dogodki iz leta 1991 so bili uvertura v vojno za samostojnost Slovenije. V pripravah na samostojnost je Slovenija vzpostavila dve učni središči za slovenske vojaške obveznike, in sicer na Igu in v Pekrah pri Mariboru. JLA je zahtevala zaprtje učnih centrov, Slovenija pa je to zavrnila, zato je tedanja armada iskala izgovor za posredovanje. In 23. maja 1991 zjutraj je JLA z oklepnimi vozili obkolila učno središče. A vdor vanj so preprečili Mariborčani, ki so se z golimi telesi uprli jugoslovanski vojski. Generalmajor dr. Alojz Šteiner je preučeval dokumente, zapise in pričevanja in odkril, da je imela JLA podroben načrt delovanja, da bi izzvala nemire in našla povod za oborožen poseg.


18.04.2023

Kranjska čebela v Višnji Gori

Slovenci že stoletja sodimo med pomembnejše čebelarske narode na vsem svetu. V času razsvetljenstva je čebelar Anton Janša postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju in v vsem tedanjem cesarstvu. Stoletje pozneje pa je družina Rošič z gradu Podsmreka pri Višnji Gori razpošiljala kranjske čebele – kranjsko sivko – po vsem svetu.


11.04.2023

Pokristjanjevanje Slovencev

Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v čas kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa se začneta močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje prevzameta pobudo slovanska apostola sveta brata Ciril in Metod, ki prinašata slovanskim ljudstvom, v določeni meri tudi našemu, blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.


04.04.2023

Zgodovina krščanstva na Slovenskem

Zgodovina krščanstva na Slovenskem je starejša od naše, slovenske navzočnosti na tem prostoru. Sega namreč že v rimski čas. Po prihodu naših prednikov se je kmalu začelo pokristjanjevanje, ki je zajemalo in prilagodilo tudi mnoge elemente identitete prišlekov.


28.03.2023

Romarska kultura na Slovenskem

Romanja so med Slovenci že stoletja zelo priljubljena. Resnici na ljubo nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima ali Kompostelj, a smo med vsemi zahodnoevropskimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska Gora in druga, vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?


Stran 3 od 21
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov