Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo smo?

433 epizod


Poskušamo odgovoriti na vprašanje naše narodne, skupne identitete v najširšem pomenu besede. Dotikamo se naše preteklosti, prednikov, njihovih vrednot, čustvovanja, verovanja, mitov in legend, šeg in navad, ki so prerasle v običaje, pa tudi dela, obrti in tehniško-tehnološke kulture. Na vprašanje – kdo smo – pa odgovarjajo tudi sodobnice in sodobniki.

09.08.2022

Krajinski park Sečoveljske soline

Pozorni obiskovalec Krajinskega parka Sečoveljske soline zlahka začuti preplet sedanjosti in preteklosti pri pridobivanju soli ob sočasni skrbi za življenje ptic in rastlinja v tem akvatoriju, zato so te soline naša pomembna naravna in kulturna dediščina in posebnost v Sredozemlju (ponovitev).


02.08.2022

V kraljestvu Zlatoroga – prvi slovenski nemi celovečerni film

Konec avgusta leta 1931 smo v Ljubljani doživeli premiero prvega slovenskega filma. Bil je nem, a z glasbeno spremljavo orkestra, kakor je bilo tedaj v navadi. Danes ponavljamo oddajo o tem, kako so ga posneli mladi navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki si je prizadeval popularizirati gorništvo na Slovenskem. Na 35-milimetrski filmski trak ga je posnel, zmontiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.


26.07.2022

Noše našega naroda

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.


19.07.2022

Poslikane panjske končnice

Poslikane panjske končnice so slovenska posebnost. Pred 300 leti, ko je slovensko čebelarstvo z Antonom Janšo dobilo primat v tedanji habsburški monarhiji, so začeli na Gorenjskem in Koroškem poslikovati panjske končnice na panjih kranjičih. Največji razmah je to svojevrstno ljudsko slikarstvo doseglo v 19. stoletju, na prelomu v 20. stoletje pa je počasi zamrlo. Danes je ohranjenih še kakšnih 3.000 izvorno poslikanih panjskih končnic. A končnice poslikujemo tudi danes (ponovitev).


12.07.2022

Kolonstvu v Goriških Brdih

Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).


05.07.2022

Šempetrska vijolica

Tako dišeče in vijolične nikjer drugje ni! Šempetrska vijolica je od druge polovice 19. stoletja do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja dajala pečat Šempetru pri Gorici. V času Avstro-Ogrske je bila pomemben vir zaslužka za več vrtnarskih družin, ki so poleg zelenjave za goriški trg gojile tudi temno-modro-vijolične in opojno dišeče vijolice. Te so pošiljali v Benetke, Trst in na Reko, prek Bohinjske proge pa tudi na cesarski Dunaj. Z razpadom cesarstva in novimi mejami je posel začel propadati, dokončno po drugi svetovni vojni in spet novih mejah (ponovitev).


28.06.2022

Postojnska jama – slovenski in svetovni biser podzemnega sveta

Postojnska jama je z do zdaj odkritimi dvoranami in rovi ena največjih v Evropi in na svetu, ki je dostopna vsem obiskovalcem, ne samo jamarjem. V več milijonih let jo je ustvarila ponikalnica, reka Pivka, ki se pod zemljo združi s ponikalnico Rak in skupaj prideta na površje kot Unica. Voda je z raztapljanjem apnenca v tisočletjih ustvarila prečudovite kapnike, stebre, zavese in številne druge skulpture, kakršnih človek ne zmore. Prav te lepote so ponesle sloves Postojnske jame v svet in v dobrih dvesto letih jo je obiskalo več kot 40 milijonov ljudi (ponovitev).


21.06.2022

Orgle na Slovenskem - bogastvo raznolikosti tehnik in zvoka

Slovenija je v svetu znana kot država, ki ima zelo veliko orgel glede na velikost in število prebivalcev. Kar okrog 1.100 jih je, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Kot ozemlje na prepihu je tudi pri orglah kot cerkvenem in tudi posvetnem glasbilu čutiti vplive Sredozemlja in germanskega sveta. A k vsemu smo dodali tudi veliko svojega (ponovitev).


14.06.2022

Fenomen Cerkniškega polja

V okviru oddaj o posebnostih in lepotah kraškega sveta smo pred dvema letoma posneli oddajo o fenomenu Cerkniškega polja. Danes jo ponavljamo. Ljudje ob njem so že tisočletja navajeni na večno spreminjanje pokrajine, saj polje večkrat na leto prekrije jezero, potem pa presahne. Ali pa tudi ne. Odvisno od količine padavin. Presihanje in nastajanje jezera poljedelcev ob njem ne skrbi, saj so se s svojim načinom pridelovanje prilagodili nenehnim spremembam in izkoristili prednost jezera in suhega polja.


07.06.2022

Goriške vrtnice

Nova Gorica se ponaša z nazivom mesto vrtnic. A ta je pravzaprav posledica tega, da so vrtnico sprejeli v grb mladega mesta, ki je nastalo po drugi svetovni vojni. Vrtnice so bile na Goriškem že veliko prej in so imele na začetku 20. stoletja tudi komercialen pomen. Danes so bolj v ponos in občudovanje, hkrati pa odkrivamo tudi njihov terapevtski in kulinarični pomen.


31.05.2022

Academia operosorum Labacensium

Skupina ljubljanskih intelektualcev je pred dobrimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Najprej je delovala le na področju prava, teologija in zdravstva, a se je njena dejavnost kmalu razširila tudi na področje arhitekture ter likovne in glasbene umetnosti. Gost je doc. dr. Luka Vidmar (ponovitev oddaje).


24.05.2022

Hrana kot naša identiteta

Slovenci smo ponosni na marsikatero jed, za katero čutimo, da je naša, kot pravimo. Toda v srednjeeveropskem prostoru že stoletja delujejo močni medsebojni vplivi na področju prehranjevanja, zato so si marsikatere jedi v osnovi podobne. Pa vendar je nekaj povsem naših.


17.05.2022

Zavezniški letalski napadi na obrobju Trnovskega gozda

Danes ponavljamo oddajo o v javnosti manj znanih dogodkih spomladi leta 1945, ko se je že nakazoval konec vojne. Tedaj so se prek Primorske na zahod valile množice umikajočih vojakov. Bilo jih je kakih 100 tisoč nemških in njim pridruženih vojakov, zato je bilo to obdobje za partizane 9. korpusa najtežje. Tolikšni sili se niso mogli postaviti po robu. Da so lahko obstali, preuredili čete in krenili osvobajat Trst, Tržič in Gorico, so jim pomagala zavezniška letala Južnoafriških letalskih sil SAAF, ki so delovala pod poveljstvom britanskih kraljevih zračnih sil RAF. Kaj se je dogajalo, razkriva prof. Lucijan Trošt, ki je preučeval originalne južnoafriške dokumente in zapiske ter fotografije letalskih napadov.


10.05.2022

Slovensko morje kot identiteta

Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem.


03.05.2022

Auerspergi

Plemiška rodbina Auerspergov, grofov Turjaških, je ena najstarejših na naših tleh. Bili so tudi ena najbolj razširjenih s številnimi družinami po gradovih na tedanjem Kranjskem. Zaradi zaslug za dunajski dvor je bila veja Auerspergov povišana celo v kneze in vojvode.


19.04.2022

Skrb za Slovence po svetu

Nedavno smo pregledali potek izseljevanja slovenskih rojakov po svetu v minulih dveh stoletjih, pa tudi družbene in politične vzroke za odhod v tujino. Danes bomo govorili o tem, da je poleg institucionalnih rešitev, pomembna tudi civilna skrb za rojake in povezovanje vseh, ne glede kjerkoli ti so, v domovini ali tujini.


12.04.2022

Pokristjanjevanje Slovencev

Začetki pokristjanjevanja Slovencev segajo v obdobje kmalu po prihodu naših prednikov v podalpski prostor naše sedanje domovine. S propadom Zahodnega rimskega cesarstva in s prevlado Frankov v osrednji Evropi pa sta se začela močna valova pokristjanjevanja iz Salzburga in Ogleja. Stoletje pozneje sta prevzela pobudo brata Ciril in Metod, ki sta slovanskim ljudstvom, tudi našemu, prinesla blagovest v domačem, vsem razumljivem jeziku.


05.04.2022

Škofjeloški pasijon

Pasijon, ki ga na škofjeloških ulicah s prekinitvami uprizarjajo tri stoletja, je zadnja leta prekinila pandemija covida-19. Žal je dogodek tudi letos odpadel. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon - Processio locopolitana - vpisan na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine sveta (ponovitev oddaje).


29.03.2022

Slovensko izseljenstvo

S krepitvijo industrijskih družb v 19. stoletju in prostem gibanju ljudi, zlasti delovne sile, se je začelo izseljenstvo kot splošen pojav v Evropi. Prve generacije slovenskih izseljencev so šle s trebuhom za kruhom ''čez lužo'', kot so tedaj rekli, še ko so bili naši predniki državljani Avstro-Ogrske, a migracijska gibanja se po prvi svetovni vojni niso umirila, niti po drugi. In tudi danes so.


22.03.2022

Zgodovina šolstva na Slovenskem

Začetki šolstva segajo že v antiko, prve formalne oblike pa so se pojavile v srednjem veku. Tedaj se je začel nezadržen razvoj šolstva; stoletja so ga izvajali v latinščini, pozneje v nemščini. Slovenščino so sprva uporabljali le v elementarnih oblikah šolstva, sredi 19. stoletja pa smo Slovenci dobili prave slovenske ljudske šole in na začetku 20. stoletja tudi gimnazije.


Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov