Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Vseeno mu je, ali si pek ali kapitalist. Vseeno mu je, ali si bogatun ali delavec. Zanima ga le, kakšna je razdalja v metrih med enim in drugim.”
Tako je o virusu na družabnem omrežju Facebook napisal Matjaž Hanžek, sociolog, pesnik, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic, Ime leta 2006 Vala 202 …
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Socialna distanca je v sociologiji natančno opredeljena, nanaša pa se na razlike med skupinami ljudi, med revnimi in bogatimi, moškimi in ženskami, tujci in domačini, bolnimi in zdravimi … Na to virus ne reagira. Imeti moramo fizično distanco, ne pa socialne.”
Matjaž Hanžek je razlago popestril s svojo zgodbo, ki jo živi v teh dneh. Povedal je, da se je samoizoliral na lepem, odmaknjenem prostoru sredi gozda, kjer pripravlja grede za sajenje in drva za zimo, ptički pa mu s petjem vračajo, ker jim je pozimi dajal hrano. Tu in tam pridejo mimo posamični sprehajalci ali družine, ki se ustavijo na kolovozu, da z Matjažem Hanžkom malo pokramljajo o tem in onem. Med njimi je 50 metrov fizične razdalje, socialno pa so si veliko bližji kot so si bili, saj se prej ti ljudje niso sprehajali in se torej tudi pogovarjali niso z njim.
”Zdaj je družbena bližina zelo pomembna,” pravi Matjaž Hanžek, ki v tem času pripisuje velik pomen vsem povezavam, ki omogočajo stike in zmanjšujejo socialno distanco med nami, celo družabnim omrežjem, čeprav si še vedno zaslužijo tudi kritiko zaradi vsega slabega, kar razširjajo.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Vseeno mu je, ali si pek ali kapitalist. Vseeno mu je, ali si bogatun ali delavec. Zanima ga le, kakšna je razdalja v metrih med enim in drugim.”
Tako je o virusu na družabnem omrežju Facebook napisal Matjaž Hanžek, sociolog, pesnik, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic, Ime leta 2006 Vala 202 …
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Socialna distanca je v sociologiji natančno opredeljena, nanaša pa se na razlike med skupinami ljudi, med revnimi in bogatimi, moškimi in ženskami, tujci in domačini, bolnimi in zdravimi … Na to virus ne reagira. Imeti moramo fizično distanco, ne pa socialne.”
Matjaž Hanžek je razlago popestril s svojo zgodbo, ki jo živi v teh dneh. Povedal je, da se je samoizoliral na lepem, odmaknjenem prostoru sredi gozda, kjer pripravlja grede za sajenje in drva za zimo, ptički pa mu s petjem vračajo, ker jim je pozimi dajal hrano. Tu in tam pridejo mimo posamični sprehajalci ali družine, ki se ustavijo na kolovozu, da z Matjažem Hanžkom malo pokramljajo o tem in onem. Med njimi je 50 metrov fizične razdalje, socialno pa so si veliko bližji kot so si bili, saj se prej ti ljudje niso sprehajali in se torej tudi pogovarjali niso z njim.
”Zdaj je družbena bližina zelo pomembna,” pravi Matjaž Hanžek, ki v tem času pripisuje velik pomen vsem povezavam, ki omogočajo stike in zmanjšujejo socialno distanco med nami, celo družabnim omrežjem, čeprav si še vedno zaslužijo tudi kritiko zaradi vsega slabega, kar razširjajo.
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov