Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Vseeno mu je, ali si pek ali kapitalist. Vseeno mu je, ali si bogatun ali delavec. Zanima ga le, kakšna je razdalja v metrih med enim in drugim.”
Tako je o virusu na družabnem omrežju Facebook napisal Matjaž Hanžek, sociolog, pesnik, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic, Ime leta 2006 Vala 202 …
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Socialna distanca je v sociologiji natančno opredeljena, nanaša pa se na razlike med skupinami ljudi, med revnimi in bogatimi, moškimi in ženskami, tujci in domačini, bolnimi in zdravimi … Na to virus ne reagira. Imeti moramo fizično distanco, ne pa socialne.”
Matjaž Hanžek je razlago popestril s svojo zgodbo, ki jo živi v teh dneh. Povedal je, da se je samoizoliral na lepem, odmaknjenem prostoru sredi gozda, kjer pripravlja grede za sajenje in drva za zimo, ptički pa mu s petjem vračajo, ker jim je pozimi dajal hrano. Tu in tam pridejo mimo posamični sprehajalci ali družine, ki se ustavijo na kolovozu, da z Matjažem Hanžkom malo pokramljajo o tem in onem. Med njimi je 50 metrov fizične razdalje, socialno pa so si veliko bližji kot so si bili, saj se prej ti ljudje niso sprehajali in se torej tudi pogovarjali niso z njim.
”Zdaj je družbena bližina zelo pomembna,” pravi Matjaž Hanžek, ki v tem času pripisuje velik pomen vsem povezavam, ki omogočajo stike in zmanjšujejo socialno distanco med nami, celo družabnim omrežjem, čeprav si še vedno zaslužijo tudi kritiko zaradi vsega slabega, kar razširjajo.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Vseeno mu je, ali si pek ali kapitalist. Vseeno mu je, ali si bogatun ali delavec. Zanima ga le, kakšna je razdalja v metrih med enim in drugim.”
Tako je o virusu na družabnem omrežju Facebook napisal Matjaž Hanžek, sociolog, pesnik, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic, Ime leta 2006 Vala 202 …
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
“Socialna distanca je v sociologiji natančno opredeljena, nanaša pa se na razlike med skupinami ljudi, med revnimi in bogatimi, moškimi in ženskami, tujci in domačini, bolnimi in zdravimi … Na to virus ne reagira. Imeti moramo fizično distanco, ne pa socialne.”
Matjaž Hanžek je razlago popestril s svojo zgodbo, ki jo živi v teh dneh. Povedal je, da se je samoizoliral na lepem, odmaknjenem prostoru sredi gozda, kjer pripravlja grede za sajenje in drva za zimo, ptički pa mu s petjem vračajo, ker jim je pozimi dajal hrano. Tu in tam pridejo mimo posamični sprehajalci ali družine, ki se ustavijo na kolovozu, da z Matjažem Hanžkom malo pokramljajo o tem in onem. Med njimi je 50 metrov fizične razdalje, socialno pa so si veliko bližji kot so si bili, saj se prej ti ljudje niso sprehajali in se torej tudi pogovarjali niso z njim.
”Zdaj je družbena bližina zelo pomembna,” pravi Matjaž Hanžek, ki v tem času pripisuje velik pomen vsem povezavam, ki omogočajo stike in zmanjšujejo socialno distanco med nami, celo družabnim omrežjem, čeprav si še vedno zaslužijo tudi kritiko zaradi vsega slabega, kar razširjajo.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov