Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

02.04.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.

Odločitve, ali starostnika iz doma odpeljati v domačo oskrbo, ne sprejemajte brez posveta z zdravnikom. Vse več je osamljenosti in psihičnih težav, objavljamo telefonske številke za pomoč.

 

Kot pediatrična medicina ni le medicina za pomanjšane odrasle, tudi starostnikov ne moremo zdraviti enako kot mlade, in sicer zdrave ljudi. Gre za posebno vejo medicine, geriatrijo, ki se ukvarja z izboljšanjem funkcionalnega stanja in zdravljenjem starejše populacije. “Po 50. ali 60. letu starosti namreč imunski odziv začne pešati (strokovni izraz za to je imunosenescenca – staranje imunskega odziva). Če so temu stanju pridružene še kronične bolezni, kot so visok tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni, je jasno, da bo odziv na okužbo drugačen. Že v časih brez korone na infekcijski kliniki sprejemamo veliko starostnikov z okužbami in po vsaki taki težji preboleli okužbi, npr. pljučnici ali gripi, opažamo, kako lahko tudi trajno odvzame stopničko na stopnji vitalnosti in biološke sposobnosti, kar seveda vpliva na človekovi samostojnost in kakovosti življenja. Nekateri niso več pokretni, nekateri imajo mentalne težave, nekateri potrebujejo stalno dodajanje kisika. Okužba je lahko za takega človeka res zelo nevarna,” pojasnjuje infektologinja dr. Mojca Matičič. In če temu dodamo še novi virus?

Star imunski sistem in novi virus

Edina večja raziskava prihaja iz Kitajske, tam so pregledali 44.000 okuženih. Povprečna smrtnost med njimi je bila 3,5-odstotna. Med vsemi okuženimi je bilo 12 odstotkov starejših od 70 let. Med starejšimi od 80 let je bila umrljivost 15-odstotna, v starosti med 70 in 80 let pa osemodstotna. To je jasen dokaz, da so starejši bistveno ranljivejši za okužbo s koronavirusom. Podatki iz Slovenije so podobni, do včeraj je bilo med okuženimi 16 odstotkov starostnikov iz domov za starejše občane. Zato je narejen akcijski načrt za starostnike, ne samo za tiste v domovih,” pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.

Številni, ki imajo svoje bližnje v teh domovih, so zato v dvomih, ali bi jih morda začasno vzeli v domačo oskrbo? “To je zelo težko vprašanje, ki zahteva zelo individualne odločitve. Starejši so navajeni na neko okolje, ki je zanje zelo pomembno. Vsaka sprememba okolja je zanje lahko velik stres, ta pa vpliva tudi na njihov imunski sistem. Zato mora najprej vsak posameznik res dobro premisliti, ali je starostnika sposoben prevzeti na dom in zanj skrbeti? Domačnost in ljubezen vsekakor da, kaj pa zelo pomembno zdravstveno oskrbo? To so zelo težke odločitve! Pred njimi je zato nujen pogovor z zdravnikom, ki starostnika pozna, da najprej skupaj preučite možnosti in ocenite, ali je preselitev v domačo oskrbo za starostnika res ustrezna.

Ob tem je pomembno tudi obvestilo pristojnega ministrstva, da starostnikov, ki jih bodo svojci odpeljali v domačo oskrbo, praviloma v dom ne bodo mogli vrniti pred koncem epidemije. Kar je prav tako pomemben vidik razmisleka o tem, kaj bi preselitev domov pomenila za vse vpletene.

Tesnobo lahko lajšajo pogovori in telefonska psihološka podpora

V klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje na številki 080 14 04, opažajo, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, se pa povečujejo duševne stiske, vse več je klicev, pri katerih ljudje bolj potrebujejo pomiritev in ne toliko informacije: zato opozarjajo, da je socialni stik, ne glede na to, prek katere aplikacije ali naprave poteka, v tem času neizmerno pomemben.

Najslabše je, da se zapremo vase, da tesnobo prevajamo v razdražljivost, celo agresivnost. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo in da vsak dan pri sebi naredimo plan dejavnosti, ki se ga držimo in ki daje dnevom neki smiseln ritem. Vsem, ki jih huda tesnoba že duši in paralizira, svetujejo, naj poiščejo pomoč. Ta je tudi v času številnih omejitev vseskozi dosegljiva. Več kot 40 zdravstvenih domov namreč omogoča brezplačne svetovalne linije za psihološko svetovanje, podporo pa ponujajo številne nevladne organizacije. Vse telefonske številke in povezave so zbrane tukaj.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

dr. Mojca Matičič: Ljudje sprašujejo, kako je z omejitvijo gibanja

02.04.2020

Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.

Odločitve, ali starostnika iz doma odpeljati v domačo oskrbo, ne sprejemajte brez posveta z zdravnikom. Vse več je osamljenosti in psihičnih težav, objavljamo telefonske številke za pomoč.

 

Kot pediatrična medicina ni le medicina za pomanjšane odrasle, tudi starostnikov ne moremo zdraviti enako kot mlade, in sicer zdrave ljudi. Gre za posebno vejo medicine, geriatrijo, ki se ukvarja z izboljšanjem funkcionalnega stanja in zdravljenjem starejše populacije. “Po 50. ali 60. letu starosti namreč imunski odziv začne pešati (strokovni izraz za to je imunosenescenca – staranje imunskega odziva). Če so temu stanju pridružene še kronične bolezni, kot so visok tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni, je jasno, da bo odziv na okužbo drugačen. Že v časih brez korone na infekcijski kliniki sprejemamo veliko starostnikov z okužbami in po vsaki taki težji preboleli okužbi, npr. pljučnici ali gripi, opažamo, kako lahko tudi trajno odvzame stopničko na stopnji vitalnosti in biološke sposobnosti, kar seveda vpliva na človekovi samostojnost in kakovosti življenja. Nekateri niso več pokretni, nekateri imajo mentalne težave, nekateri potrebujejo stalno dodajanje kisika. Okužba je lahko za takega človeka res zelo nevarna,” pojasnjuje infektologinja dr. Mojca Matičič. In če temu dodamo še novi virus?

Star imunski sistem in novi virus

Edina večja raziskava prihaja iz Kitajske, tam so pregledali 44.000 okuženih. Povprečna smrtnost med njimi je bila 3,5-odstotna. Med vsemi okuženimi je bilo 12 odstotkov starejših od 70 let. Med starejšimi od 80 let je bila umrljivost 15-odstotna, v starosti med 70 in 80 let pa osemodstotna. To je jasen dokaz, da so starejši bistveno ranljivejši za okužbo s koronavirusom. Podatki iz Slovenije so podobni, do včeraj je bilo med okuženimi 16 odstotkov starostnikov iz domov za starejše občane. Zato je narejen akcijski načrt za starostnike, ne samo za tiste v domovih,” pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.

Številni, ki imajo svoje bližnje v teh domovih, so zato v dvomih, ali bi jih morda začasno vzeli v domačo oskrbo? “To je zelo težko vprašanje, ki zahteva zelo individualne odločitve. Starejši so navajeni na neko okolje, ki je zanje zelo pomembno. Vsaka sprememba okolja je zanje lahko velik stres, ta pa vpliva tudi na njihov imunski sistem. Zato mora najprej vsak posameznik res dobro premisliti, ali je starostnika sposoben prevzeti na dom in zanj skrbeti? Domačnost in ljubezen vsekakor da, kaj pa zelo pomembno zdravstveno oskrbo? To so zelo težke odločitve! Pred njimi je zato nujen pogovor z zdravnikom, ki starostnika pozna, da najprej skupaj preučite možnosti in ocenite, ali je preselitev v domačo oskrbo za starostnika res ustrezna.

Ob tem je pomembno tudi obvestilo pristojnega ministrstva, da starostnikov, ki jih bodo svojci odpeljali v domačo oskrbo, praviloma v dom ne bodo mogli vrniti pred koncem epidemije. Kar je prav tako pomemben vidik razmisleka o tem, kaj bi preselitev domov pomenila za vse vpletene.

Tesnobo lahko lajšajo pogovori in telefonska psihološka podpora

V klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje na številki 080 14 04, opažajo, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, se pa povečujejo duševne stiske, vse več je klicev, pri katerih ljudje bolj potrebujejo pomiritev in ne toliko informacije: zato opozarjajo, da je socialni stik, ne glede na to, prek katere aplikacije ali naprave poteka, v tem času neizmerno pomemben.

Najslabše je, da se zapremo vase, da tesnobo prevajamo v razdražljivost, celo agresivnost. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo in da vsak dan pri sebi naredimo plan dejavnosti, ki se ga držimo in ki daje dnevom neki smiseln ritem. Vsem, ki jih huda tesnoba že duši in paralizira, svetujejo, naj poiščejo pomoč. Ta je tudi v času številnih omejitev vseskozi dosegljiva. Več kot 40 zdravstvenih domov namreč omogoča brezplačne svetovalne linije za psihološko svetovanje, podporo pa ponujajo številne nevladne organizacije. Vse telefonske številke in povezave so zbrane tukaj.


26.01.2022

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


22.12.2021

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.


01.12.2021

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.


30.11.2021

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.


23.11.2021

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


18.11.2021

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


17.11.2021

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


10.11.2021

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.


13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData


09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.


30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov