Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija
Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič
Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.
Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.
Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay
Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.
Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.
Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.
Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.
V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž
Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.
Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?
Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?
O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Neveljaven email naslov