Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
Odmeva začasna prekinitev cepljenja s cepivom AstraZenece. V Sloveniji zaenkrat ni nobenih dokazov o povezanosti pojava strdkov s cepljenjem. Za več pojasnil smo poklicali dr. Tanjo Vižintin Cuderman, ki na Kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana vodi antikoagualicijsko dejavnost.
"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.
Pandemijo bomo premagali s cepljenjem, in to vseh, bogatih in revnih. A države razvitega sveta so zase zagotovile levji delež cepiv, ki počasi kapljajo na trg. To bi lahko vodilo ne samo v še večjo gospodarsko neenakost, ampak bi lahko bilo pogubno tudi za razvite države, ki jih utegnejo mutacije virusa in slabša učinkovitost cepiv ob mutacijah vrniti na začetek poti. Je torej cepilni nacionalizem strel v koleno? O tem gostje: Roman Jerala, Mojca Širok, Uroš Lipušček, Boštjan Anžin, Karmen Švegl, Ulla Griffiths.
O skrb vzbujajočih različicah koronavirusa, razlogih za njihov hitrejši prenos ter o prihodnosti tekmovanja z virusom z biologinjo in komunikatorko znanosti, dr. Zarjo Muršič.
Včeraj je minilo eno leto od prvega potrjenega primera okužbe s koronavirusom pri nas, prihodnji torek pa se bomo spomnili prvega leta delovanja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pred kratkim je potekal prvi dialog o znanosti pred covidom 19 in po njem, osrednji gost je bil profesor Jeffrey Almond, virolog in vakcinolog z Univerze v Oxfordu, ki je predstavil drobovje proizvodnih verig cepiv.
Dr. Zarja Muršič o tem, kaj se dogaja v telesu ob cepljenju, kaj se lahko zgodi, ko dosežemo čredno imunost, in ali bo pandemije enkrat konec.
Zakaj ne dajemo večjega poudarka podatku o prisotnosti protiteles pri dokazovanju, da smo covid-19 že preboleli?
Dr. Matevž Harlander iz Kliničnega centra v Ljubljani pravi, da še nikoli ni bilo naenkrat toliko bolnikov s pljučnico, kot jih je zdaj. Težja oblika covida namreč povzroči hudo vnetje pljuč. Bolniki potrebujejo zdravljenje s kisikom in prav zaradi pljučnice je ogroženo njihovo življenje. Gre za težko poškodbo pljuč, opozarja dr. Harlander. Po sicer dolgotrajnem okrevanju pa tudi covid pljučnica pri večini ne pusti trajnih posledic. Podatki pa tudi kažejo, da mnogi, ki covid prebolijo, zaradi različnih zdravstvenih težav po enem mesecu po odpustu iz bolnišnice, ponovno poiščejo zdravniško pomoč. Več pa v Ultrazvoku doc. dr. Matevž Harlander, predstojnik Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, in Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana/ zajem slike
O podobnosti gripe in koronavirusa smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni.
Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, o razlogih za trenutno umirjanje epidemije, strategiji zero covid in vplivu novih različic virusa na prihodnost.
V Sloveniji smo od lanskega marca naredili že več kot 1.250.000 PCR in hitrih antigenskih testov na covid. Strokovno in širšo javnost bodejo v oči lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Prvi vnesejo veliko slabe volje in nevšečnosti, drugi pa vzbujajo lažen občutek varnosti in s tem pospešijo širjenje epidemije. Ker se s hitrimi testi srečuje vedno več ljudi, je tudi vprašanj vedno več. Za oddajo Ultrazvok smo poklicali mikrobiologinjo doc. dr. Viktorijo Tomič, ki na Kliniki Golnik vodi laboratorij, v katerem opravljajo teste na covid. Dr. Tomič pa sodeluje tudi v vladni svetovalni skupini za hitre teste. Pripravil Iztok Konc. Foto: webandi/ pixabay
Pandemija Covida-19 je potovanja dobesedno ustavila. Kdaj bomo spet lahko neomejeno potovali po svetu? Bomo poleg običajnega potnega lista potrebovali še cepilnega? In kako bi cepilni potni list sploh izgledal? Dileme glede uvedbe takšnih dokumentov pojasnjujejo Borut Štrukelj, Andrej Šter, Metka Bradetič, Andreja Purkart Martinez, Marija Magajne, Pika Šarf, Mate Beštek in Luka Mišič.
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez je pripravil okroglo mizo o stanju v športu. Beseda ni tekla o vrhunskem športu, tudi ne o kandidatih za Tokio, ampak o mladinskem športu in tem, da je športna sfera, kljub predstavljenim idejam povratka mladih v šport, preslišana. V želji po različnih mnenjih so bili na okroglo mizo povabljeni tudi predstavniki pristojnega ministrstva in vlade, a se je niso udeležili.
Dr. Mojca Matičič odgovarja na vprašanja glede angleške različice virusa Sars-Cov-2 in o razliki med zanesljivostjo z naravno zaščito po preboleli bolezni in med tisto, ki jo ustvari cepivo.
Redni profesor jedrske tehnike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko je vodja odseka za reaktorsko tehniko in znanstveni svetnik Inštituta Jožefa Stefana. V letih od 2016 do 2020 je predsedoval evropskemu združenju za jedrsko izobraževanje ENEN.
Dr. Sašo Dolenc o prvem letu koronakrize, cepljenju, testiranju, odpiranju šol in vrtcev, pomembnosti sledenja stikom. Tudi o komuniciranju krize in o lepljivih zgodbah za naše možgane, ki otežujejo boj z epidemijo.
Dr. Nina Ružić Gorenjec o primerjavi prvega in drugega vala epidemije v Sloveniji. Zakaj je prišlo do katastrofe? Katerih napak ob vnovičnem sproščanju ukrepov in odpiranju šol in vrtcev ne smemo ponoviti?
Košarkarji, ki so preboleli covid-19, lahko trenirajo s soigralci, se z njimi prerivajo in se skupaj celo tuširajo, tudi če test še vedno pokaže, da so pozitivni. Ne smejo pa prek državne meje.
Gost tokratnega Intervjuja na Prvem izr. prof. dr. Gregor Starc z ljubljanske Fakultete za šport, ki je tudi vodja nacionalnega sistema SLOfit, je že pred časom opozoril na negativne posledice epidemije na telesno pripravljenost otrok. Če bi Matej Pogačar izgubil tak odstotek svoje vzdržljivosti, kot so jo otroci v dveh mesecih spomladanskih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa, bi na cilj prišel sedem ur za zadnjim tekmovalcem, je povedal oktobra. Kolikšen pa bi bil ta zaostanek danes, po treh dodatnih mesecih brez pouka v šolah in vadbah v klubih? Je mogoče škodo popraviti? In zakaj so bili slovenski otroci do epidemije med telesno najbolj učinkovitimi na svetu?
Neveljaven email naslov