Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
S širjenjem epidemije okužb z novim koronavirusom se v javnosti pojavlja tudi vse več matematičnih modelov, ki bolj ali manj različno in bolj ali manj natančno napovedujejo njeno gibanje. Največ pozornosti je pritegnila napoved dr. Andreja Trampuža, v kateri je 24. marca predvidel, da bi lahko imeli čez 14 dni, torej ravno v tem času, 1400 takih bolnikov, ki bi potrebovali intenzivno nego, kar se ni zgodilo.
Vprašanja, kdaj bo karantene konec, kdaj lahko pričakujemo zadovoljivo zmanjševanje okuženih, kaj sledi zatem, si v teh dneh zastavljamo vsi in upravičeno bi lahko pričakovali, da bi nam ustrezne ustanove lahko dale vsaj približen odgovor. O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, in o zaupanja vrednih spletnih mestih, na katerih lahko najdete najbolje obdelane podatke, smo se pogovarjali s fizikom Ivanom Kukuljanom.
“Podatki so v trenutni situaciji ključen problem. Ta je bistveno bolj pomemben od samih modelov. Ko imamo dobre podatke, ni težko narediti dobrega modela. Mislim, da bi bila zelo velika odgovornost na strani vseh držav, da izredno natančno poročajo o vseh podatkih, ki so jih zbrale, teh podatkov je dobro imeti čim več. To bo koristilo celemu svetu. Je pa ob tem pomembna resna strokovna ekipa, da iz podatkov izlušči bistveno,” poudarja Kukuljan.
Podatki so torej nujni za to, da lahko nastanejo dobri napovedni modeli. Kot so nam pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer so zadolženi za zbiranje podatkov o potrjenih primerih Covid-19 v skladu z zakonodajo, matematični modeli niso namenjeni napovedim poteka epidemije in njenega vrha za splošno javnost, temveč imajo vlogo v znanstvenih krogih za ocenjevanje potreb in učinkovitosti ukrepov. A v javnosti jih ne glede na to kroži kar nekaj, zato bi bilo dobro, da pristojne institucije prevzamejo pobudo nad njimi, meni Kukuljan. “Mislim, da bi morale tukaj ključno vlogo odigrati institucije za javno zdravstvo, ki imajo dovolj strokovnjakov.” Kot poudarja, je izdelava dobrega modela izrazito interdisciplinarna stvar, pri tem pa morajo sodelovati tako strokovnjaki z znanji matematike in modeliranja, kot tudi strokovnjaki s širokim medicinskim znanjem. Prav to po njegovem manjka modelom, ki smo jim že vse do začetka priča pri nas. Izdelujejo jih predvsem ljudje s parcialnimi znanji, ki se ne povezujejo.
Že po nekaj dneh, ko se je v Sloveniji pojavil prvi primer okužbe s Covid-19, lahko pri nas sledimo najrazličnejšim grafom in krivuljam. Zagotovo smo ob tem kar dobro osvežili znanje eksponentne rasti, a to je bilo pomembno predvsem na začetku, pravi Kukuljan: “S temi modeli v Sloveniji smo šli čez nekaj faz: začetna je bila, ko so bili modeli vzgojne narave, napovedovali so apokaliptično situacijo, to niso bili resni matematični modeli. So pa opravili svojo nalogo v tem, da so dali vedeti, da je treba nujno in hitro ukrepati. V tem pogledu so bili koristni. Sem spada tudi model dr. Trampuža, ki je narisal tri eksponentne krivulje, kar ni noben resen matematični model.”
Druga faza je po njegovo to, kar se nam dogaja zdaj. “Zdaj začenjajo resni znanstveniki s fakultet in inštitutov delati malo boljše modele, teh je zdaj kar lepa množica, so različno kakovostni. V tej fazi je treba biti s temi modeli bolj previden, ne potrebujemo le vzgojnih modelov, ki bi nas prestrašili, ampak hočemo imeti modele, ki bi nam tudi bolje povedali, kaj se bo dogajalo. Mislim, da bo temu sledila faza sinteze, v kateri bo v znanstvenih krogih stekla resna debata o tem, kateri modeli so dobri in kateri ne.”
Dobri matematični napovedni modeli bodo po mnenju Kukuljana še posebej pomembni zdaj, ko se bodo morale države odločati o sprostitvenih ukrepih: “Smo v situaciji, v kateri se kaže, da bo epidemija trajala še nekaj časa. Postavljeni smo pred dve slabi izbiri: ali ohranjamo močne ukrepe karantene in ustavljamo epidemijo, kar pa hkrati poganja gospodarstvo v izgubo, ali pa sprostimo ukrepe karantene, ob čemer se bo epidemija spet razmahnila in bo terjala nova življenja.”
“Če ponazorim s prispodobo, je to nekako tako, kot da bi skušali v garažo vzvratno parkirati kombi brez vzvratnega ogledala. Če to počnemo vsak dan, lahko to naredimo po občutku, če pa to počnemo prvič, je dobro, da imamo kamero in senzorje. Upam, da bodo vlade pogumne in se ne bodo šle pogumnega 15-letnika, ki si misli, da lahko to naredi sam. Nasloniti se morajo na stroko.”
Kukuljan je ob tem opozoril na ustrezno obveščanje javnosti: “Mislim, da bi bilo v tej situaciji koristno, da bi bila javnost bolje obveščena o tem, na kakšni osnovi vlada sprejema odločitve, kakšni so scenariji, ki jih lahko od vlade pričakujemo, kako je prišla do teh scenarijev, katero taktiko zasleduje. To bo zelo pomembno, če bomo začeli sproščati ukrepe. Odločalo se bo o velikih posledicah in prav je, da tukaj obstaja družbeni konsenz.”
Kot je ocenil, evropske vlade zelo različno, nekatere tudi nepremišljeno pristopajo k pripravi projekcij, kot najbolje pripravljena pa se je – vsaj glede priprave strategij – izkazala kar Evropska unija sama.
Dve vzporedni temi vrhunskega športa in športa za vse se odpirata vzporedno in nista povezani zgolj s trenutnim stanjem v državi.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Ravnateljica osnovne šole Danile Kumar, mag. Mojca Mihelič, o tem, kako so se prilagodili z izobraževalnim procesom, ki za učence višjih razredov od ponedeljka poteka na daljavo.
Ker se koronavirus ne prenaša s krvjo, darovanje krvi poteka nemoteno. Kdo se lahko udeleži krvodajalske akcije in kje najdete seznam krvodajalskih akcij?
Jedro zdajšnjega problema je tudi v zanemarjenem kriznem komuniciranju.
Prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo se ukvarja tudi z rastlinsko biotehnologijo, patofiziologijo, virologijo in bakterijami. Zanimalo nas je, kaj o prenosu koronavirusa prek aerosolov pravijo najnovejše raziskave, kako je z zračenjem prostorov, predvsem pa, zakaj in kdaj nositi zaščitno masko tudi na prostem.
Nemedicinske vidike, ki jih ustvarja aktualna koronadoba, komentira profesorica na ljubljanski Fakulteti za socialno delo Darja Zaviršek. Opozarja, da imajo ukrepi premalo posluha za partikularnosti.
Generalni direktor UKC Maribor o aktualnem dogajanju v njegovi bolnišnici, ukinjanju nekaterih programov, lažnih prerokih in o ranljivosti našega družbenega tkiva.
Kaj vse nam sporočajo aktualni podatki, kaj lahko izluščimo iz njih in kaj je mogoče napovedati za prihodnje tedne?
Kako priti na testiranje, kdo naj nas pripelje? Na praktična vprašanja glede jemanja brisov za testiranje na koronavirus odgovarja Mateja Škufca Sterle, predstojnica Splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani.
Po študiju medicine na tržaški univerzi je delovne izkušnje pridobival v ljubljanskem UKC in izolski bolnišnici. Preden je letos stopil na čelo Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je bil zaposlen v novogoriški enoti NIJZ. Mario Fafangel, zdravnik epidemiolog, je tudi član strokovne skupine pristojne za covid-19.
Na Valu 202 redno objavljamo povzetke novejših spoznanj in objav v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni. Tokrat je poudarek na vplivu debelosti na potek covida-19 in vse več raziskavah, ki preučujejo negativen vpliv bolezni na srce, več pa tudi o tem, kako bi lahko okužene zaznavali s pomočjo psov, in tem, da bi pri napovedi morebitnega hudega poteka bolezni lahko pri triaži pomagala tudi umetna inteligenca.
36-letna Kranjčanka Maja Kalan Pongrac o več kot teden dni trajajočem čakanju na diagnozo 'razliti slepič'. Opozarja na dostopnost primarnega zdravstva in hudo kadrovsko stisko na področju radiologije na Gorenjskem.
Idealizirana podoba srečnih družin, ki naj bi v času ukrepov končno našla čas zase, se spoznavala, družila in se še bolj povezala, za mnoge ostaja povsem nedosegljiva.
Dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo, o trenutnih razmerah v povezavi s povečanim številom testiranj na novi koronavirus v državi.
Že od začetka marca je celotno delovanje v zdravstvu podrejeno ukrepom zaščite pred okužbo z novim koronavirusom, kar ima poleg nujne zaščite pred širjenjem tudi številne stranske učinke.
Če sodimo po objavah na družbenih omrežjih in v medijih, lahko razberemo, da odpor proti zaščitnim maskam in drugim preventivnim ukrepom za boj proti epidemiji covida, narašča. Postaja vedno bolj glasen in agresiven. Mnenja se krešejo tudi okoli vprašanja: »Zaščitne maske da ali ne?« V Intelekti odgovarjajo doktorji znanosti iz šestih različnih strok: fizičarka prof. dr. Maja Remškar (Institut Jožef Stefan), infektolog in specialist intenzivne medicine Tomaž Vovko (Infekcijska klinika Ljubljana), komunikologinja prof. dr. Tanja Kamin (FDV), virologinja in biotehnologinja prof. dr. Maja Ravnikar (NIB), filozof prof. dr. Igor Pribac (Filozofska fakulteta Ljubljana) in kirurg prof. dr. Uroš Ahčan (UKC Ljubljana). V središču tokratne Intelekte so zaščitne maske. Kaj o zaščitnih maskah vemo do zdaj? Zakaj nam je stroka maske najprej odsvetovala, zdaj pa jih priporoča? Kaj o maskah drži in kaj ne? Odgovore je iskal Iztok Kônc. Foto: Engin_Akyurt/ Pixabay
Strnili smo najnovejša spoznanja in objave v znanstvenem tisku o novem koronavirusu in obvladovanju koronavirusne bolezni.
V Sloveniji odmeva obsežna nemška študija, ki je bila v zadnjih dneh julija objavljena v ugledni znanstveni reviji Lancet. Raziskovalci so pregledali zdravniške kartone več kot 10.000 bolnic in bolnikov, ki so se zaradi covida-19 zdravili v nemških bolnišnicah. Na osnovi podatkov so ugotovili, da je vsak peti bolnik s covidom, ki so ga sprejeli v bolnišnico, umrl; od tistih, ki so dihali s pomočjo ventilatorja, pa kar vsak drugi. »Podatki so zaskrbljujoči,« pravi infektolog prof. dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Zaskrbljen je, ker si ljudje zaradi strahu pred epidemijo zatiskajo oči. Več pa v Ultrazvoku. Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: TV Slovenija
Raziskovalci pri nacionalni raziskavi o razširjenosti bolezni covid-19 v Sloveniji precej znižali ocene prekuženosti; imunolog Alojz Ihan nove rezultate komentira kot pričakovane.
Neveljaven email naslov