Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov