Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
Ali smo zakorakali v drugi val in kako ravnati, da se mu izognemo, odgovarja vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje infektologinja prof. dr. Bojana Beović.
Ameriški virolog prof. Vincent Racaniello o aktualnih novih podrobnosti v našem znanju o koronavirusu in bolezni covid 19 ter o tem, zakaj se virus v Združenih državah Amerike tako silovito širi.
Če priznamo, ali ne, novi koronavirus je spet v prvem planu. Številke se kar ne umirijo. Po svetu se je z novim koronavirusom okužilo že več kot 10 milijonov ljudi, več kot 500.000 jih je umrlo. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani opozarja, da ni karantene ob prihodu iz balkanskih držav. Meni, da je nerazumljivo, da karantene nismo uvedli vsaj za tiste, ki delajo v domovih za starejše občane in v zdravstvenih ustanovah. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Iztok Konc
O tem, zakaj je 'biti Slovenec' veliko več, kot pa se samo roditi na tem območju, in kako je Slovenija videti z zahodne meje.
Prof. dr. Matjaž Fležar je na Kliniki Golnik zdravil bolnike s covidom. Čeprav ima že dolgoletne izkušnje z zdravljenjem najtežjih pljučnih bolnikov, ga je novi koronavirus v marsičem presenetil; večkrat v negativnem, včasih pa tudi v pozitivnem smislu. »Presenetil nas je bolnik, ki je imel veliko dejavnikov tveganja: sladkorno bolezen, prekomerno telesno težo in nočne motnje dihanja. Pri njem je hitro prišlo do komplikacij in je zato potreboval intubacijo že prvi dan po sprejemu v bolnišnico. Ta bolnik je imel najslabšo prognozo od vseh, ampak je to obdobje hitrega poslabšanja preživel!« Dr. Matjaž Fležar bo v Ultrazvoku opisal izkušnje z zdravljenjem covida-19 in svetoval, kako naj se pred okužbo varujemo v prihodnjih tednih. Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: KlinikaGolnik
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Kdor koli razume znanost, ve, da bo ta za rešitev problema predlagala različne ukrepe. V Ko je vlada Južnoafriške republike zanikala znanstvena dognanja o virusu HIV, je po nekaterih ocenah umrlo več kot 300.000 ljudi. Profesor Chris French raziskuje nenavadne pojave in teorije zarote.
Klicni center za informacije o koronavirusu še vedno deluje, dosegljivi so vsak dan med 8.00 in 16.00, ljudje pa kličejo predvsem z vprašanji, kako bo življenje v Sloveniji organizirano po 1. juniju, ko bo epidemija preklicana.
Družbeni aktivist in teoretik Franco Berardi Bifo je soustanovitelj Radia Alice, prve piratske radijske postaje v Italiji.
Ob koncu epidemije koronavirusa v Sloveniji smo poklicali vodjo klicnega centra dr. Mojco Matičič, ki pravi, da moramo še vedno upoštevati pravila umivanja rok, nositi maske v zaprtih prostorih, da gremo zdravi med ljudi.
Z antropologinjo dr. Ireno Šumi o antifašizmu in evropskih vrednotah ter zakaj moramo oditi iz 19. stoletja in zaloputniti vrata.
V antifašističnem duhu smo bili vzgojeni vsepovsod. Še pri verouku. Ob enem pa smo na tiho, na kmetih, bili vzgojeni tudi v nekem antikomunističnem duhu.
Epidemiolog, esejist in veterinar David Waltner - Toews o življenju po pomladi 2020 in širjenju virusov z živali na ljudi ter tudi o temah, kaj imajo s tem prehranjevalne navade in kako se virus požvižga na meje.
Pisatelj in zavzeti bralec Borut Golob, tudi neizprosen kritik neoliberalne ideologije, je spregovoril o današnjih delavskih bojih in o vplivu pandemije na kapitalizem.
Z vladnim koronagovorcem o aktualni aferi izbire ponudnikov zaščitne opreme, zakaj Ivana Galeta ne vidi kot žvižgača, kako si z Janezom Janšo vse povesta in zakaj ne mara “mravljogledov”. Kdaj bodo odprli knjigarne?
Predsednica Transparency International Slovenija, je govorila o spornih nakupih zaščitne opreme in o tem, kako ukrepati v prihodnje.
Intervju: Direktor Reutersovega inštituta in profesor političnega komuniciranja na Univerzi v Oxfordu.
O prvi italijanski eksperimentalni terapiji bolnikov s covid 19 s krvno plazmo, o zdravljenju pacienta 1 Mattie in o izjemnem podpornem delu medicinskih sester in drugih zdravstvenih sodelavcev.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Neveljaven email naslov