Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Trenutna kriza vpliva na duševno zdravje in lahko pri posamezniku povzroči nezadovoljstvo, potrtost, tudi obupanost in depresijo, pravi klinična psihologinja Špela Hvalec iz Psihiatrične bolnišnice v Idriji.
Zdravstvena kriza in omejitveni ukrepi vplivajo tudi na duševno zdravje ljudi. Pogosteje kot sicer občutimo strah, jezo, žalost ali občutek nemoči. Klinični psihologi zato svetujejo, da si je v tem obdobju dobro omejiti čas, namenjen skrbem, in še dejavneje iskati pozitivne stvari.
Z nekaj nasveti, kako si pomagati tudi po psihološki plati, nam je postregla dr. Špela Hvalec, klinična psihologinja v Psihiatrični bolnišnici Idrija.
Ključna spremljevalka, ki lahko vodi v poslabšanje psihičnega počutja, je zaskrbljenost, ki je tudi osrednji element anksioznih motenj, pogoste so tudi depresivne motnje, razlaga. V takih trenutkih pomembno vlogo igrajo naše prilagoditvene sposobnosti. Če nam jih manjka, lahko nove stiske blažimo z zlorabo substanc, kot je na primer alkohol, v najhujših primerih se pojavijo tudi samomorilne misli. Imamo pa tudi orodja, s katerimi si lahko pomagamo: Pomembna je na primer struktura dneva, v kateri naj bodo obveznosti in srbi v ravnovesju z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo. Skrbeti je treba za urejen ritem spanja in budnosti, zdravo prehrano in dovolj gibanja ter ohranjati družabne stike.
"Uporabite domišljijo pri iskanju novih načinov druženja. Zaskrbljenost je naša pogosta spremljevalka, stresni dogodki pa lahko vodijo v pesimistična razmišljanja, kar nas še dodatno bremeni. Zelo pomembno je, da to prepoznamo, omejimo čas, ki je namenjen skrbem, vzpostavimo pozitivne vidike, poiščimo jih in jih izkoristimo. Omejimo tudi spremljanje medijev, prevelika količina in senzacionalistično podajanje informacij nam je lahko v veliko breme. Ta letni čas sicer že sam po sebi prinaša še več oteževalnih dejavnikov: dan se krajša, temperature se nižajo, vse našteto ne prispeva k dobremu počutju. Ker je potrebno več časa preživljati doma v zaprtih prostorih, so nujne dodatne spretnosti organiziranja življenja." - Špela Hvalec
Raziskovalec EBU David Fernandez Quijada o vplivu koronavirusa na medijske navade.
Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.
Dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani o zdravilih za covid 19, ki so ta hip globalno najbolj pod lupo.
Po štirih tednih se hitro pozabi na začetni strah.
Roman Jerala je eden od najuspešnejših slovenskih raziskovalcev, tudi med pionirji sintezne biologije pri nas, ki z več plati spremlja korake znanosti pri spopadanju s pandemijo s covidom 19.
Filozofinja Alenka Zupančič o knjigi Konec in v kakšnem kontekstu bi se v knjigi pojavila zdajšnja pandemija, o 'mednarodnosti' kapitalizma, lažeh, novi etiki, komediji in pomenu pripovedovanja šal.
Z generalnim sekretarjem Slovenskega glasbenoinformacijskega centra Petrom Barošem smo iskali rešitve za pomoč glasbenikom in drugim vpletenim v glasbeno sfero.
Kako bo epidemija koronavirusa vplivala na turistični in gostinski posel ter posledično na letošnje počitnice.
Ustavni pravnik dr. Andraž Teršek o tem, kaj je (in bo) koronavirus povedal o kondiciji naše demokracije, ustave in pravne države? In o nas kot aktivnih državljankah.
Bolezen, ki je vplivala na razvoj oddelkov intenzivne nege in respiratorjev, je bila otroška paraliza, ki je po svetu vse do prve polovice 20. stoletja uprizarjala grozljive prizore.
S kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na Klicni center za informacije o koronavirusu v petem tednu izrednih razmer?
O kakovosti modelov, ki smo jim priča v Sloveniji, smo se pozanimali pri fiziku Ivanu Kukuljanu.
Fizik in filozof Sašo Dolenc ugotavlja, da se bo delovanje znanosti po pandemiji spremenilo. Za znanstvenike je to težko obdobje, saj Covida 19 še pred nekaj meseci nihče ni poznal
Velika mesta po vsem svetu kažejo podobe, ki jih dobesedno nismo videli še nikoli. Prazne ulice svetovnih metropol, na katerih bi se v normalnih razmerah srečalo na tisoče ljudi, pomenijo tektonski premik tudi za prihodnje življenje mest. Če so ukrepe za omejevanje gibanja mesta lahko uvedla bolj ali manj hitro, pa je že jasno, da bo ukinjanje teh ukrepov precej bolj zahtevna in dolgotrajna naloga. Kako bomo znova zagnali mesta? Kako bomo apokaliptično opustelim ulicam in vrnili živahnost? Razmišlja ameriški raziskovalec urbanih območij Steven Pedigo.
O življenju tržaških Slovencev v obdobju koronavirusa in po njem razmišlja Jernej Šček.
Pisatelj in fizik Paolo Giordano je spregovoril o vzniku impro matematikov, ki “napovedujejo” potek epidemije, o ponovnem zaupanju v stroko ter o militarističnem diskurzu, ki se ga v času koronavirusa poslužuje politika.
Boštjan Videmšek je kultni vojni poročevalec. O pandemiji, Trumpu, plodnih tleh za populizem in želji po bolj povezani Evropi.
Alenka Knez je inženirka strojništva in upokojena učiteljica, ki na portalu SOS šola pomaga otrokom prvega triletja s težavami pri matematiki.
Kaj te dni najbolj bega državljane v povezavi s koronavirusom? Klicni center je dosegljiv vsak dan med 8.00 in 20.00, tudi med vikendi in prazniki na ☎️ 080 1404.
Evropska agencija za okolje je potrdila pozitiven vpliv ugašanja javnega življenja na okolje. Ponekod se je znatno zmanjšala koncentracija dušikovega dioksida in trdnih delcev PM 2,5 v zraku.
Neveljaven email naslov