Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smrtnost bolnikov s covidom 19, sprejetih v bolnišnice, se zmanjšuje

05.11.2020

Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.

Konec septembra so v Science objavili rezultate študije, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi Okoljski inštitut Princeton, Univerza Johnsa Hopkinsa in Univerza Kalifornija, Berkeley, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.

Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.

Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Raziskava, ki so jo v The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze Cantabria, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.

Še en zanimiv članek prihaja iz Španije. V časopisu El Pais so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.

Raziskava skupine raziskovalcev newjorške šole medicine Mount Sinai, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, Britanska študija Imperial Collegea pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.

Pretekli teden je odmevala tudi študija, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z univerze Emory v Atlanti, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.

Ta študija, sprejeta za objavo v Critical Care Medicine, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z britanske univerze Exeter ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.

O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji raziskave, objavljene v Journal of Hospital Medicine, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.

Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje Gilead Sciences, v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je kontrolna raziskava Solidarity le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. Raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije Science naj bi podjetje za izsledke raziskave Solidarity vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je Ameriška uprava za zdravila, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je veklury, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov
dolarjev prihodkov.


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Smrtnost bolnikov s covidom 19, sprejetih v bolnišnice, se zmanjšuje

05.11.2020

Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.

Konec septembra so v Science objavili rezultate študije, v katero je bilo vključenih več kot pol milijona ljudi. Raziskovalci z mednarodno prepoznavnih institucij, med njimi Okoljski inštitut Princeton, Univerza Johnsa Hopkinsa in Univerza Kalifornija, Berkeley, so na velikanskem vzorcu ljudi, ki so okužbo prebolevali v Indiji, dokazali, da okužbo širi le manjši delež okuženih. V največji študiji stikov v zgodovini doslej so ugotovili, da več kot dve tretjini okuženih nista okužili nikogar, medtem ko je le osem odstotkov okuženih okužilo kar šestdeset odstotkov vseh preostalih okuženih.

Prav tako so ovrgli dozdajšnje trditve, da otroci in mladi odrasli naj ne bi bili ključni pri širjenju okužb. Tudi zelo mladi ljudje so lahko pomemben vir okužb, še posebej v domačem okolju. Največje možnosti za raztros okužb so v domačem okolju, kjer ima okuženi posameznik približno deset odstotkov možnosti, da okužbo prenese na družinskega člana, možnost, da okuži tesen stik v svoji skupnosti, kjer deluje, pa je dva odstotka in pol.

Ta hip se zelo veliko govori o tem, da utegne imeti zadostna telesna preskrba z vitaminom D pozitivne učinke na prebolevanje covida-19. Raziskava, ki so jo v The Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism pred tednom objavili španski raziskovalci z univerze Cantabria, potrjuje, da so imeli pacienti, ki so jih v bolnišnici obravnavali zaradi covida-19, nižje vrednosti vitamina D v telesu od udeležencev v kontrolni skupini. Pomanjkanje vitamina D naj bi bilo povezano z višjim krvnim tlakom in večjo pojavnostjo krvožilnih bolezni. Prav tako so pokazali na povezavo, da so pacienti z nižjo vrednostjo vitamina D v telesu potrebovali daljšo bolnišnično oskrbo, slabša preskrba z vitaminom D pa po njihovem naj ne bi vplivala na večje tveganje za pojav zapletov in težje oblike bolezni.

Še en zanimiv članek prihaja iz Španije. V časopisu El Pais so pripravili res izvrsten prikaz, kako se virus širi po zraku in kako lahko širjenje okužb z odgovornim ravnanjem čim bolj zamejimo. Omenimo le prvi primer, ki ga opisujejo. Postavijo nas na zasebno srečanje šestih ljudi v neki dnevni sobi, ena med njimi je okužena. Če ti ljudje ne upoštevajo nobenih varnostnih ukrepov in torej ne nosijo mask, glasno govorijo in ne zračijo prostora, bodo po štirih urah druženja okužbo staknili tudi vsi preostali. Če nosijo masko, so tveganju z okužbo v povprečju še vedno izpostavljeni štirje ljudje, maske same namreč ne obvarujejo popolnoma pred okužbo. Le če izdatno skrbijo za prezračevanje, nosijo masko in čas druženja zmanjšajo na polovico, možnost prenosa skoraj izničijo. V zaprtih prostorih se hitro naberejo zelo velike količine aerosolov, z vsako kapljico, ki jo izločimo, skozi usta in nos, ustvarimo 1200 aerosolov. Teh je več, ko govorimo, in največ, ko glasno govorimo ali kričimo. Zato nosite maske in zračite prostore, kjer se zadržujete. In ne zadržujte se predolgo v njih.

Raziskava skupine raziskovalcev newjorške šole medicine Mount Sinai, objavljena v reviji Science, je pokazala, da je 95 odstotkov pacientov, ki so jim virus dokazali s pozitivnim izvidom testom PCR in so razvili milejše oziroma zmerne simptome bolezni, razvilo protitelesa. Devetdeset odstotkov od 30.000 pozitivnih pacientov je imelo raven protiteles zelo visoko, ohranila pa se je več mesecev po okužbi. No, Britanska študija Imperial Collegea pa je pokazala, da tisti, ki okužbo z novim koronavirusom prestanejo brez simptomov, hitreje izgubijo protitelesa, kot tisti, ki so zboleli za covidom-19.

Pretekli teden je odmevala tudi študija, ki sicer še ni prestala postopka recenzije, v kateri avtorji opozarjajo na problematiko avtoimunskega odziva telesa, na to torej, da v določenem odstotku bolnikov s covidom njihovo telo razvije protitelesa, ki napadejo telo in ne virusa. Takšen telesni odziv naj bi bil povezan s hujšim potekom bolezni, s tem bi lahko po eni strani pojasnili tudi problematiko dolgoprebolevnikov. Kot dodajajo avtorji z univerze Emory v Atlanti, bi lahko z uporabo zdravil, ki jih sicer uporabljajo pri zdravljenju lupusa ali revmatoidnega artritisa, pri določenih pacientih zmanjšali možnost, da se bolezen sprevrže v srditejšo obliko.

Ta študija, sprejeta za objavo v Critical Care Medicine, pa vzbuja optimizem. Raziskovalci z britanske univerze Exeter ugotavljajo, da se smrtnost pacientov s covidom, sprejetih v bolnišnice, zmanjšuje. Potem ko so marca umrli kar štirje od desetih bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, so se do konca junija možnosti za preživetje povečale na 80 odstotkov. A razlogi po mnenju raziskovalcev niso v spremenjeni virulentnosti virusa, ampak v drugačni starostni strukturi obolelih. V poletnem obdobju so bili oboleli v intenzivnih enotah v Veliki Britaniji povprečno precej mlajši.

O podobnem poročajo tudi iz Združenih držav. Potem ko je v celotnem sistemu bolnišnic v New Yorku marca umrlo 30 odstotkov bolnikov, sprejetih na intenzivno nego, je smrtnost padla na tri odstotke. Ob spremenjeni demografski strukturi pa naj bi k zmanjšanju smrtnosti zelo veliko prispevale boljša bolnišnična oskrba in izkušnje iz spomladanskega obdobja. Kot pišejo avtorji raziskave, objavljene v Journal of Hospital Medicine, pa je covid še vedno izjemno resna bolezen, ki ubije desetkrat več bolnikov kot najhujše oblike gripe, pri gripi prav tako ni takšnih dolgoročnih posledic na zdravje.

Oktober je bil mesec, ko se je na veliko pisalo o enem od najperspektivnejših antivirusnih zdravilih ta hip na trgu – zdravilu remdesivir. Potem ko je proizvajalec zdravila, kalifornijsko podjetje Gilead Sciences, v začetku meseca podpisal pogodbo z Evropsko unijo za dobavo zdravila v vrednosti milijarde dolarjev, je kontrolna raziskava Solidarity le teden dni zatem prisolila precejšnjo zaušnico trditvam o dejanski učinkovitosti zdravila. Raziskava pod pokroviteljstvom Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jo izvedli na največjem vzorcu pacientov doslej, je pokazala, da uporaba zdravila ne zmanjša smrtnosti in ne skrajša časa okrevanja. Po pisanju revije Science naj bi podjetje za izsledke raziskave Solidarity vedelo že konec septembra in je pogodbo z Brusljem podpisalo s figo v žepu. No, teden dni zatem pa je Ameriška uprava za zdravila, ne glede na izsledke raziskave, prav tako pod ne povsem pojasnjenimi pogoji potrdila remdesivir kot prvo uradno odobreno zdravilo v boju zoper covid-19. Njegovo komercialno ime je veklury, podjetju pa je skupno letos prineslo 873 milijonov
dolarjev prihodkov.


15.11.2020

Virologinja Tatjana Avšič Županc: Na kaj takega se nihče na svetu ni mogel pripraviti

Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.


15.11.2020

Aleks Jakulin, Sledilnik: Predani smo podatkovni odličnosti

Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.


13.11.2020

Jure Leskovec z odmevno raziskavo o vplivu mobilnosti na širjenje okužb

Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.


11.11.2020

Dr. Mario Fafangel: Graditi moramo na zaupanju

Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.


11.11.2020

Dr. Eva Turk: O epidemiji s skandinavskega zornega kota

O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.


13.11.2020

Dr. Mojca Matičič o problemu brezsimptomskih prenašalcev okužb

Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.


10.11.2020

Primer Kucha: Zagnana ekipa, odlične jedi in konec zaradi korone

Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.


09.11.2020

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.


06.11.2020

Tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih je majhno

Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.


06.11.2020

Dr. Mojca Matičič o debelosti kot dejavniku tveganja za težak potek bolezni

Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.


05.11.2020

Dr. Dan Podjed: Rešitev ni le v cepivu, odgovor je ravno tako družben

Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.


03.11.2020

Po epidemiji bomo drugačni

Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.


02.11.2020

prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, o vitaminu D

Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.


30.10.2020

Človek nevarnim virusom postavlja kar avtocesto do sebe

Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.


29.10.2020

Renata Salecl: Maske namesto pendrekov

Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?


29.10.2020

Govoriti o lažno pozitivnih testih je, enostavno rečeno, zmotno

Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.


29.10.2020

dr. Mojca Matičič: Kliče nas veliko več ljudi kot spomladi

Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.


26.10.2020

Dragi teoretiki zarot: "Svet je še hujši, kot mislite"

Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.


23.10.2020

Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije

O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.


Stran 6 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov