Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.

Opazovanje smrdokavre, ki se je naselila na zaprto šolsko igrišče v času pomladne karantene, preganjanje športnikov z igrišč v natikačih in ustvarjanje nove "potemkinove vasi" v svojem stanovanju so slike, ki jih antropolog dr. Dan Podjed opiše v knjigi Antropologija med štirimi stenami. Knjiga ni nastajala na običajen način, gre za urejeno zbirko tekstov in komentarjev, ki jih je avtor vsakodnevno objavljal na družabnih omrežjih in svoje teze razvijal v dialogu z bralci. "Na prvi val zdaj gledam že skoraj malo nostalgično, kot da je bilo to v prejšnjem stoletju. Zdaj je bistveno drugače - nismo več tako vznemirjeni in razburjeni, smo pa bistveno bolj naveličani vsega skupaj. Mislim, da bomo še nekaj časa doživljali te valove in vzpostavili neko novo normalnost."

"Začel sem pisati po nenavadni izkušnji z gumijastimi rokavicami v trgovini. Rekel sem si, da je to nor, izjemen čas, ki ga je treba popisati tudi antropološko - ker se nam čudne stvari dogajajo tu, pred nosom. Ni treba iti v brazilski pragozd opazovati, kaj se dogaja med ljudmi. Tu, pred nosom, se družba spreminja!"

Zelo zanimiva se mu je zdela fascinacija ljudi s samim sabo med video pogovori - opaža namreč velik premik v medčloveški komunikaciji, saj lahko hkrati opazujemo sebe in še sogovornika. "To je fascinanten trenutek v zgodovini človeštva. Skoraj praviloma gledamo svojo sličico v kotu zaslona. Še lani bi osebo, ki hodi po cesti z ogledalcem v roki in gleda sebe med pogovorom, označili za narcisa. Že letos je to nekaj normalnega."

"Na to situacijo sploh ni treba gledati samo kot na tragedijo, ampak kot na tragikomedijo ali celo komedijo. Ker toliko smešnih, neumnih in nenavadnih stvari, kot jih počnemo zdaj, že dolgo nismo počeli. To krizo moramo izkoristiti tudi za zabavo - tudi če trpimo, se spomnimo, da smo v tem svojem trpljenju rahlo smešni."

Dr. Dan Podjed hkrati še opozarja, da morajo različni strokovnjaki z različnih področjih več sodelovati in skupaj najti boljše rešitve za prihodnost, tudi za obvladovanje epidemije. "Rešitev za zajezitev epidemije ne more priti le s strani farmacije in zdravstva. Ne bo rešitev le v cepivu. Odgovor je ravno tako družben. Zato potrebujemo družboslovje in humanistiko."