Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


26.01.2022

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


22.12.2021

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.


01.12.2021

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.


30.11.2021

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.


23.11.2021

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


18.11.2021

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


17.11.2021

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


10.11.2021

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.


13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData


09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.


30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov