Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


24.03.2020

Marko Grobelnik, Institut Jožef Stefan, Corona Watch

Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.


24.03.2020

dr. Jernej Pintar o razvijanju prototipov respiratorjev

Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”


24.03.2020

Dr. Paolo Terragnoli, zdravnik v prvi liniji v italijanski Brescii

Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.


23.03.2020

Nina Babič, psihologinja

Psihologinja na OŠ Martina Konšaka v Mariboru.


23.03.2020

Profesorica slovenščine Bojana Potočnik

Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.


23.03.2020

dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu

Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.


22.03.2020

Renata Salecl: Strah me je, da prehitro drvimo v militaristični diskurz

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.


22.03.2020

Vincent Racaniello: Virus je dobil zalet tudi zaradi nas

Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.


21.03.2020

Matjaž Hanžek: Virus odganjajmo s fizično razdaljo in socialno bližino

Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.


21.03.2020

Luka Lisjak Gabrijelčič: Razmisleki o političnih razmerjih v času krize

Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.


21.03.2020

Krizno komuniciranje v kriznih časih

Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.


20.03.2020

Slavoj Žižek: Z muko bomo morali zgraditi drugačno normalnost

Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.


20.03.2020

dr. Tatjana Avšič Županc: Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego

Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.


19.03.2020

dr. Miha Mazzini

Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?


19.03.2020

dr. David Stopar

Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.


19.03.2020

Premagovanje občutka osamljenosti z glasbo

Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.


18.03.2020

Veronika Podgoršek - Nujno je vpeljati sistem in najti čas zase

Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.


18.03.2020

Ne predstavljam si, kaj bi zame pomenila okužba s koronavirusom

Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.


18.03.2020

Primož Cirman: Koronavirus ne sme biti platforma političnega boja

Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.


18.03.2020

Mojca Matičič, Klicni center za informacije o koronavirusu (080 14 04)

Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”.  Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.


Stran 11 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov