Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Slovaški eksperiment z množičnim testiranjem

09.11.2020

Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.

Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.

"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi

 

Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.

"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."

 

Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.

"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."


03.06.2021

Kolektivna imunost: kdaj in kako jo lahko dosežemo

Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?


27.05.2021

Dr. Ihan: Cepiva proti covidu niso eksperimentalna!

Vprašanje poslušalca, kaj pomeni, da so cepiva proti covidu še vedno v eksperimentalni fazi, zahteva verodostojen odgovor. Sprašuje še, kdo nosi odgovornost za posledice in stranske učinke cepljenja? Tudi vprašanje poslušalke, zakaj ženske bolj ogrožajo strdki po cepljenju, ne sme ostati neodgovorjeno. Na aktualna vprašanja o covidu, cepivih in cepljenju odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Foto: Radio Slovenija


20.05.2021

Dnevnik gimnazijke - Larisa Kosi

Maturantka na Gimnaziji Celje - Center.


20.05.2021

Dr. Bratkovič: Z drugim odmerkom cepiva ne gre prehitevati

Ultrazvok prinaša odgovore na vprašanja, ki so trenutno najbolj aktualna: Kaj bo z drugim odmerkom cepiva AstraZeneca? Zakaj je pri Pfeizerju in Moderni bolj burna reakcija po drugem odmerku? Kaj vemo o učinkovitosti in varnosti ruskega cepiva Sputnik? Ali se bomo morali proti covidu cepiti trikrat ali celo še večkrat? Odgovarja prof. dr. Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Tomaž Bratkovič


13.05.2021

Koronavirus v odpadnih vodah

Dr. Denis Kutnjak: S podatki iz odpadnih voda lahko dopolnimo podatke iz brisov okuženih ljudi.


06.05.2021

Dr. Mojca Matičič: Glavni motiv cepljenja je poletje

Dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o pomislekih pred cepljenjem in dejstvu, kdaj bomo lahko odvrgli maske.


29.04.2021

Virus danes, virus jutri

Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?


26.04.2021

Dnevnik iz doma starejših - Tina Krog

Animatorka v domu starejših Nova Gorica.


23.04.2021

Na mladih stoji svet, a njegove temelje maje korona

Kljub temu, da so del najnovejšega vladnega sproščanja tudi fakultete in študentski domovi, tako mladi, kot strokovnjaki opozarjajo, da so prav študenti med najbolj prizadetimi skupinami prebivalstva zaradi pandemije. Posledice ustavitve življenja, s tem pa tudi odraščanja in osamosvajanja, bodo dolgoročne. Kot pravi socialna psihologinja Mirjana Ule, zamrznitev mladosti pomeni tudi zamik prehoda v odraslost in zamik načrtovanja družine.


13.04.2021

Dr. Tomažič: Covid-19 bo še dolgo mahal z repom

Zakonca Kólar Švarc iz Prístave pri Ljutomeru sta za covidom zbolela konec lanskega septembra. Njun boj z novim koronavirusom je bil naporen in dolgotrajen. Zdravstvene težave so ju spremljale še več mesecev po preboleli okužbi. »Bila sva oslabela. Že sprehod po naši ravnici je bil za naju ogromen napor. Tiščalo naju je v prsih in v glavi.« Besede Ksenije Kolar Švarc potrjujejo tudi podatki. Vsak tretji covid prebolevnik ima lahko še več tednov, celo več mesecev fizične in psihične težave. »Covid bo še dolgo mahal z repom,« pravi infektolog prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Opozarja, da imajo hud post covidni sindrom in veliko zdravstvenih težav lahko tudi mlajši pacienti, ki so preboleli »le« lažjo obliko covida. Podrobneje v Intelekti. Sodelujeta še družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčaver Guček (ZD Ljubljana) in nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor). Foto: geralt/ pixabay


12.04.2021

Iz darovane krvne plazme naredimo posebna zdravila iz krvi

Polonca Mali, specialistka transfuzijske medicine, je vodja zbiranja in uporabe prebolevniške plazme ter vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu za transfuzijsko medicino.


12.04.2021

Dnevnik iz bolnišnice - Nina Grasselli Kmet

Nina je zdravnica in mati treh otrok. Specialistka infektologije in intenzivne medicine je bila med prvimi, ki je v Sloveniji zdravila najtežje paciente, okužene s koronavirusom. Bila je tudi ena prvih, ki ga je prebolela. Virusa se še vedno boji. Zvočni dnevnik je nastal marca 2021, v času, ko so v bolnišnici Petra Držaja zapirali oddelek za paciente s covidom-19.


10.04.2021

Pandemija je zadala udarec človekovi iluziji o vsemogočnosti

Psihoanalitik Pavel Fonda se s človeško psiho ukvarja že desetletja.Po njegovem mnenju je paradoksalno, da se je z epidemijo koronavirusne bolezni še dodatno povečalo nezaupanje v znanost, čeprav ravno ta ista znanost sodobnemu človeku omogoča boljše in daljše življenje. V časih, ko se stopnjujejo napetosti vseh vrst, zato opominja, da je vsak človek del družbenega metabolizma in vanj prispeva v dobrem in slabem. V pogovoru pa tudi o tesni slovenski dvomilijonski stvarnosti.


10.04.2021

Gretchen Vogel o cepivu AstraZeneca

Gretchen Vogel je znanstvena novinarka, sodelavka revije Science, ki v Nemčiji intenzivno spremlja dogajanje, povezano s cepljenjem proti covidu-19. O zapletih s cepivom AstraZenece, ki v zadnjem obdobju sprožajo veliko dvomov o stranskih učinkih.


08.04.2021

Dr. Trampuž: Vsak glavobol po cepljenju je sumljiv, če je daljši od štirih dni

V teh dneh je aktualna vest o povezavi med cepivom AstraZeneca in pojavu krvnih strdkov v možganih. Ogrožene naj bi bile zlasti ženske. Tudi o tem se bomo v Ultrazvoku pogovarjali z infektologom prof. dr. Andrejem Trampužem iz Klinike Charite v Berlinu. Pod drobnogled pa bomo vzeli še druga cepiva proti covidu in odgovorili na najbolj pogosta vprašanja. Kaj kažejo podatki in kakšne so izkušnje dr. Trampuža, boste izvedeli v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž


07.04.2021

Borut Štrukelj

Predava in raziskuje na ljubljanski fakulteti za farmacijo, doktoriral je na Nizozemskem, je soavtor več svetovnih patentnih prijav, kot raziskovalec dela tudi na inštitutu Jožefa Stefana, kot izvedenec pa je vrsto let deloval pri Evropski agenciji za zdravila.


07.04.2021

Dr. Mateja Logar

Na približno polovici strožjih ukrepov, ki veljajo od 1. aprila in se bodo sprostili 12. aprila, smo v Vročem mikrofonu gostili infektologinjo dr. Matejo Logar, vodjo vladne strokovne skupine za boj proti covidu-19. O tem, kako posodobiti semafor ukrepov, je skupina razpravljala v ponedeljek, vlada pa naj bi jih obravnavala prav danes. Bodo ukrepi po omilitvi dovoljevali odprtje šol, tudi če bo država v rdečem območju, kaj vse bo drugače po 12. aprilu? Je znanega kaj več o prostovoljnem samotestiranju učencev zadnje triade in dijakov? Kako se bomo v prihodnjih mesecih spopadali z novimi različicami?


06.04.2021

Strategije cepljenja: Nemčija in Srbija

Kako cepljenje poteka v Nemčiji in Srbiji? Na kakšen način bi se lahko te strategije primerjale s Slovenijo?


31.03.2021

Zna se zgoditi, da bo koronavirus postal sezonska bolezen

O aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo covida-19, smo se pogovarjali z dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu.


30.03.2021

Primož Velikonja: Ključ je v zaupanju in enotnih informacijah

Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.


Stran 3 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov