Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.
"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi
Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.
"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."
Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.
"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Zadnjega oktobra in prvega novembra, na soboto in nedeljo pred dobrim tednom dni, je na Slovaškem stekel prvi krog množičnega testiranja s tako imenovanimi antigenskimi testi. Po državi s 5,5 milijona prebivalcev so vzpostavili 5000 vstopnih točk, na njih je bilo razporejenih več kot 40.000 predstavnikov zdravstvene in medicinske stroke, mikrobiologov, vojakov, policistov, redarjev, predstavnikov iz administrativnih vrst in ostalih prostovoljcev, med prvim krogom testiranja, v samo dveh dneh, je hitri test opravilo 3,6 milijona ljudi od 3,7 milijona povabljenih, je poročal sogovornik farmacevt in biokemik dr. Adam Hotra, ki je sodeloval na eni od vstopnih točk. Slovaška je prva država na svetu, ki se je odločila za takšen korak.
"Ideja je bila preprosta: ali se odločimo za to ali pa se država znova povsem zapre. Z množičnim testiranjem smo se želeli izogniti hudim ukrepom, kakršne smo uvedli marca. Gospodarske posledice popolnega zaprtja bi bile veliko hujše od stroška tovrstnega množičnega testiranja. Z njimi bi izgubili po več sto milijonov evrov na dan. Napoved o testiranju je v državi sprožila številne razprave, mnogi so temu oporekali, češ, da je tak način testiranja neučinkovit in da bo težko izvedljiv." - dr. Adam Hotra, strokovni sodelavec na eni od vstopnih točk v Bratislavi
Test poteka tako, da posamezniku prav tako odvzamejo bris iz nosno-žrelnega dela, rezultati pa so na voljo že po približno 15 minutah. O antigenskih testih, ki so na trgu šele krajši čas, se v zadnjih mesecih vse več govori kot o načinu testiranja, ki bi lahko učinkoviteje, ugodneje, predvsem pa hitreje sledili okužbam v populaciji. A stvari niso tako preproste. Zlati standard je trenutno še vedno metoda PCR, ki je izjemno natančna molekularna tehnologija za ugotavljanje prisotnosti virusa v našem telesu. Že pri njej so mogoči lažno negativni rezultati, pri antigenskih testih pa je zanesljivost še manjša in so možnosti lažno negativnega izida, da torej v dejansko okuženem ne zazna virusa, še veliko večje.
"Vemo, da tak način testiranja ni popoln, a nimamo veliko preostalih izbir. Največje tveganje predstavljajo lažno negativni izidi. Ko so v državi načrtovali množično testiranje, so pričakovali, da bodo odkrili vsakega tretjega pozitivnega. Ena od čeških bolnišnic je nedavno objavila študijo, v kateri poroča, da je ta delež višji, in sicer približno dve tretjini in da lahko torej s tovrstnimi antigenskimi testi odkrijemo dva od treh okuženih."
Hotra je izkušnjo celotne organizacije testiranja več milijonov Slovakov pospremil z dobrimi izkušnjami. Po njegovem kljub gneči ni bilo večjih možnosti za prenos okužb. Čeprav so ljudje na vstopne točke ponekod prihajali trumoma, so redarji, vojaki in policisti – nad celotno organizacijo je sicer bdela vojska – skrbeli za upoštevanje varnostne razdalje in drugih ukrepov. Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljna, čeprav neudeležba nosi posledice.
"Testiranje je bilo brezplačno in prostovoljno, a le s potrjeno negativnim certifikatom, ki si ga pridobil s testiranjem, lahko odhajaš na delo. Če te policija zunaj zaloti brez certifikata, si lahko oglobljen."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov