Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
Platformo Coronavirus Watch so vzpostavili naši raziskovalci prvega Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Prvi prototipi slovenskih respiratorjev so “zadihali”! Dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka v Ljubljani, pravi, da je Slovenija na tem področju tako povezana, “kot da se spet osamosvaja. Res je lepo.” Nemogoče je povedati, kdaj bi lahko bila ta naprava uporabljena v praksi. “Zdaj ni časa za rigidno strukturo: ne vemo, ali bomo imeli čez dva tedna nekaj, kar bomo lahko dali bolnikom. Želim si, da bi imeli, želim pa si tudi, da tega ne bi bilo treba nikoli uporabiti.”
Dr. Paolo Terragnoli je zdravnik v prvi vrsti, spregovoril je o težkih trenutkih na intenzivni negi, zakaj je zdravstveni sistem v Lombardiji pred kolapsom in kaj moramo storiti, da se nam ne zgodi italijanski scenarij.
Učiteljica slovenščine na OŠ Frana Malgaja v Šentjurju spregovori o učenju na daljavo, smernicah, ki jih ni, ter kaj je razlika pri učenju od doma in učenju na daljavo.
Tokrat tudi o tem, kdo naj nosi masko in zakaj je njena (nepravilna) uporaba lahko celo nevarna.
Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl tudi v kriznih časih z intelektualno ostrino spremlja in analizira dogajanje. Kaj koronavirus prinaša v našo družbo, kaj pomeni za možnost izbire, kako se bo spremenil svet in zakaj ostati optimističen. Kako je s tesnobo, vsakdanjimi odnosi, kakšna prihodnost nas čaka.
Znova smo poklicali uglednega virologa Vincenta Racaniella. Še vedno poudarja, da panika ni potrebna, virus pa bi morali resno jemati že januarja. Prepričan je tudi, da se iz nastalega položaja ne bomo nič naučili.
Ker se pogosto omenja, da moramo pri stikih z ljudmi upoštevati socialno distanco, Matjaž Hanžek opozarja, da je treba pravilno razumeti in uporabljati izraze, ki označujejo družbene in fizične razdalje med ljudmi.
Za širši pogled na trende v političnem prostoru smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja Luko Lisjaka Gabrijelčiča, urednika revije Razpotja. Ker naš sogovornik živi in dela v Budimpešti, ga je Jan Grilc vprašal tudi, kakšne so v teh dneh tamkajšnje razmere.
Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti.
Zahtevni časi terjajo zahtevne premisleke. Ekskluzivni pogovor z enim najpomembnejših filozofov na svetu. Nemogoče stvari so postale vsakdanja realnost. Zdi se kot da smo v vojni s to razliko da nismo in s tem, da je sovražnik neviden in malodane banalen. Dr. Slavoj Žižek o trenutnih razmerah v Sloveniji in svetu. Z njim se je pogovarjala Nataša Štefe.
Nujno je, da vzdržujemo čim manjše število ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, pojasnjuje prof. dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
Miha Mazzini o tem, kaj pozitivnega ste v šestih dneh samoizolacije opazili pri Slovencih? Kakšne vedenjske spremembe? So mutirale tudi naše lastnosti?
Dr. David Stopar, profesor mikrobiologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti in raziskovalec, ki se ukvarja s preučevanjem strukture in funkcije biofilmov.
Dr. Katarina Habe razlaga, kako glasba vpliva na ljudi v času (samo)izolacije. Pravi, da zdaj opravlja izvorno, evolucijsko funkcijo uravnavanja čustev, povezovanja ljudi in zdravljenja.
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Boštjan Benedičič je pred leti zbolel za aplastično anemijo, pred dvema letoma preživel pljučno embolijo, tako mu danes deluje 20 odstotkov pljuč, zato se izjemno boji novega koronavirusa.
Dilema za novinarje je velika. Država se je zaradi virusa ustavila. Ljudi zanima, kaj je z virusom, a hkrati je treba povedati, da virus ni vse. V času kriz je treba odgovornim še posebej gledati pod prste.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu pravi, da so vprašanja, ki jih dobivajo, zelo različna in dodaja, da “dobijo tudi nenavadna vprašanja. Niso pa panična. Ljudje pač naletijo na dileme in takrat nas pokličejo”. Pohvalila je še stroko, ki se “zelo hitro odziva. Naš klicni center posreduje le preverjene informacije”.
Neveljaven email naslov