Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov