Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Če se spomnimo lanskega marca, smo se znašli nepripravljeni na pandemijo, imeli smo težave z dostavo zaščitne opreme, bilo je veliko nejasnosti. Celo leto smo nato čakali na cepivo in presenečenje je bilo, da so tako hitro razvili zelo učinkovito cepivo. Zdaj pa se je spet zgodilo, da smo v ozkem grlu pri dobavi cepiva: "Neko razočaranje je, kako to, da se na to nismo pripravili. Seveda pa je jasno, da je težko tako na hitro narediti tako veliko cepiva, kot ga zdaj nujno potrebujemo," o začetnih presenečenjih glede cepljenja razlaga dr. Zarja Muršič.
Zdajšnji vrstni red cepljenja je: najprej domovi za starejše občane in zdravstveno osebje. Kaj pa lahko pričakujemo v prihodnjih tednih in mesecih?
"Pri odločanju o vrstnem redu cepljenja se odločamo o tem, ali bi najprej cepili ranljivejšo populacijo, ker je večja verjetnost, da pride do težjega poteka bolezni in smrti, ali pa cepimo tiste, ki imajo več stika v populaciji. To so praviloma mlajši in zato vplivajo na širjenje virusa. Večkrat se ponavlja v medijih, da pride virus najprej v mlajšo populacijo, potem pride na starejše. Zato je popolnoma legitimno vprašanje, koga najprej cepiti. V to se vpletajo še druga vprašanja, kot so koliko cepiva je na voljo, kako razširjen je virus v populaciji, kako hitro se širi in kakšna je učinkovitost cepiva."
Raziskovalci v Združenih državah so pripravili matematični model, v katerega so vključili vse omenjene spremenljivke in v kontekstu, v katerem smo zdaj, ko imamo virus široko razširjen v populaciji, vemo, da virus veliko bolj prizadene starejšo populacijo kot mlajši, in ko vemo, da je učinkovitost cepiva 90-odstotna in več, je daleč najbolj smiselno najprej cepiti ljudi, pri katerih je večja verjetnost za težji potek bolezni.
"Sistem cepljenja je zelo smiseln v tem določenem trenutku, v katerem smo zdaj. Virus je zelo razširjen, količina cepiva pa je omejena. Nimamo široke dostopnosti cepiva, da bi se lahko cepili vsi naenkrat."
Po najbolj optimističnih scenarijih naj bi Slovenija do sredine leta dobila dovolj cepiva, da bi lahko precepili 60, tudi 70 odstotkov prebivalstva, kolikor si pravzaprav pristojni želijo.
"Zelo težko je napovedati prihodnost tega virusa, ravno zaradi mutacij, novih različic, ki se pojavljajo. Tudi zaradi različnih cepiv, ki bodo na voljo. Nekatera bodo morda imela večjo učinkovitost pri tem, da ustavijo prenos, druga manjšo. Bila bi zelo previdna pri teh napovedih."
Pred čim nas varuje cepivo?
"Cepivo je učinkovito, da nas zaščiti pred tem, da ne bomo razvili bolezenskih znakov covida-19. Ne bomo razvili bolezenskih znakov. Ne bomo kašljali, ne bomo imeli glavobola, povišane telesne temperature. Kakšna je posredna učinkovitost, torej kako uspešno je cepivo, da tudi prepreči okužbo in s tem tudi širjenje virusa, tega pa še ne vemo. Preden ne bo večji odstotek ljudi cepljenih, se bomo morali še naprej držati teh zaščitnih ukrepov, torej nošnja mask, izogibanje druženju v zaprtih prostorih, prezračevanje ..."
Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.
Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.
Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.
Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.
Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.
Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.
Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Neveljaven email naslov