Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.
Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco so ta hip najaktualnejše teme, povezane z reševanjem epidemije. Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, podrobno spremlja razvoj cepiv in študije, povezane z njimi: "Ko primerjamo podatke o stranskih učinkih po cepljenju z obema cepivoma (Pfizer in AstraZeneca), je zaznano zelo podobno število stranskih učinkov. Zanimiva je tudi informacija iz tretje klinične faze testiranja cepiva AstraZeneca, pri čemer je 38 odstotkov cepljenih in kar 28 odstotkov ljudi v placebo skupini poročalo o stranskih učinkih."
"Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje. Zaznali so nekaj, kar se jim je zdelo dovolj pomembno za začasno prekinitev uporabe določenega cepiva. Ko je novo cepivo enkrat v uporabi, ga še vedno spremljajo."
Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo, opozarja Zarja Muršič: "Predvsem, ker nimamo dobre kontrolne skupine, torej necepljenih, ki bi po čim več lastnostih, to so na primer kronične bolezni, zdravila, ki jih jemljejo, spol, starost, ustrezali skupini cepljenih."
"Do težav s strjevanjem krvi pride na od eno do dve osebi na tisoč ljudi na leto. Imamo 37 podatkov o težavah s strjevanjem krvi, ki časovno sovpadajo s cepljenjem, pri 17 milijonih cepljenih. To je manj kot tri na milijon v zadnjih dveh mesecih. Pričakovali bi jih med 100 in 200."
V poslušanje priporočamo tudi pogovor z dr. Tjašo Vižintin Cuderman.
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
"Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo," pojasnjuje dr. Zarja Muršič.
Dobava in proizvodnja cepiv proti covidu-19, stranski učinki ter prekinitve cepljenja z AstraZeneco so ta hip najaktualnejše teme, povezane z reševanjem epidemije. Dr. Zarja Muršič, biologinja in komunikatorka znanosti, podrobno spremlja razvoj cepiv in študije, povezane z njimi: "Ko primerjamo podatke o stranskih učinkih po cepljenju z obema cepivoma (Pfizer in AstraZeneca), je zaznano zelo podobno število stranskih učinkov. Zanimiva je tudi informacija iz tretje klinične faze testiranja cepiva AstraZeneca, pri čemer je 38 odstotkov cepljenih in kar 28 odstotkov ljudi v placebo skupini poročalo o stranskih učinkih."
"Če se je prekinilo cepljenje zaradi previdnosti, pomeni, da sistem deluje. Zaznali so nekaj, kar se jim je zdelo dovolj pomembno za začasno prekinitev uporabe določenega cepiva. Ko je novo cepivo enkrat v uporabi, ga še vedno spremljajo."
Za zdaj še nimamo dobrih primerljivih podatkov, da bi lahko ocenili, kakšna je pojavnost težav s krvnimi strdki, o katerih se govori, v primerjavi med cepljeno in necepljeno populacijo, opozarja Zarja Muršič: "Predvsem, ker nimamo dobre kontrolne skupine, torej necepljenih, ki bi po čim več lastnostih, to so na primer kronične bolezni, zdravila, ki jih jemljejo, spol, starost, ustrezali skupini cepljenih."
"Do težav s strjevanjem krvi pride na od eno do dve osebi na tisoč ljudi na leto. Imamo 37 podatkov o težavah s strjevanjem krvi, ki časovno sovpadajo s cepljenjem, pri 17 milijonih cepljenih. To je manj kot tri na milijon v zadnjih dveh mesecih. Pričakovali bi jih med 100 in 200."
V poslušanje priporočamo tudi pogovor z dr. Tjašo Vižintin Cuderman.
Mednarodno prepoznavna virologinja prof. Tatjana Avšič Županc pravi, da si tako obsežne pandemije ni mogel nihče predstavljati, in poudarja, da bo človek, če bo skušal tekmovati z virusi, potegnil kratko.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Profesor na ameriški univerzi Stanford o tem, koliko na širjenje okužb vplivajo naše potovalne navade in naši vsakodnevni premiki.
Epidemiolog Mario Fafangel v posebnem pogovoru za Val 202 o odpiranju šol in vrtcev, učinkovitosti cepiva, testiranju in o tem, zakaj se moramo resetirati.
O epidemiji s skandinavskega zornega kota se pogovarjamo z raziskovalko na Medicinski fakulteti Univerze v Oslu dr. Evo Turk.
Vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu, dr. Mojca Matičič o novih ukrepih za zajezitev epidemije in raziskah o koronavirusni bolezni.
Zgodba večkrat nagrajenega bistroja Kucha, ki je med drugim valom epidemije zaprl svoja vrata.
Ta in pretekli konec tedna so na Slovaškem izvedli množično testiranje več milijonov državljanov. In prvi rezultati testiranja? Približno odstotek odkritih pozitivnih in sploščenje krivulje novih okužb.
Nemški raziskovalci so v okviru študije Restart-19 ugotovili, da je tveganje za okužbo s koronavirusom na koncertih nizko, a le pod strogimi pogoji izvedbe.
Vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu (080 1404) dr. Mojca Matičič o aktualnih vprašanjih, povezanih z epidemijo, vplivu prekomerne telesne teže in drugih dejavnikih, ki lahko vplivajo na morebitne zaplete pri poteku bolezni.
Dr. Dan Podjed v knjigi Antropologija med štirimi stenami išče spremembe v navadah in vrednotah, hkrati pa opominja, da nas humor lahko reši iz tragedije.
Znova smo preleteli znanstveni tisk, v katerem so raziskovalci poročali o kar nekaj dlje časa trajajočih raziskavah o prebolevanju in širjenju okužb z novim koronavirusom.
Življenje in delo na daljavo, v spletnih balončkih in mehurčkih, strah, panika, grožnje, prepovedi, omejitve ... Kakšne bodo posledice vsega tega? Prezgodaj je še, da bi lahko napovedali, kako drugačni bomo, a nekatere očitne spremembe že lahko zaznavamo tudi ob pomoči rezultatov javnomnenjskih raziskav.
Če smo čez dan 15 minut zmerno izpostavljeni soncu, je poleti to dovolj, da ima naše telo dovolj vitamina D. Ko pa se jeseni sonce spusti na obzorju, pa moč sonca ni več dovolj močna.
Pandemije bodo v prihodnosti naša stalnica, pojavljale se bodo pogosteje in povzročile še več škode, če k njihovemu preprečevanju ne bomo pristopili bolj resno in globalno povezano, v najnovejšem poročilu opozarja IPBES.
Filozofinja Renata Salecl je v času pandemije izdala knjižico "Človek človeku virus", poglobljeno refleksijo najrazličnejših sprememb, ki jih v naša življenja prinaša koronavirus. Katere so njene ključne ugotovitve?
Obiskali smo ljubljansko izpostavo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in v praksi preverili, kako poteka ugotavljanje novega koronavirusa po metodi PCR.
Klicni center za informacije o koronavirusu se je spet odprl. Z dr. Mojco Matičič o spremembah delovanja centra, vprašanjih javnosti in napotkih za boljše počutje.
Filozof dr. Tomaž Grušovnik o intelektualnih fagocitih, porastu teorij zarot med aktualno koronakrizo, utilitaristični etiki, Kierkegaardu in tem, zakaj se nam trenutno celotna situacija zdi kot slab film.
O zapiranju vrtcev in hipnih razmerah je razmišljala Romana Epih, predsednica Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije in dolgoletna ravnateljica vrtca Medvode.
Neveljaven email naslov