Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."
"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."
V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.
Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.
"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."
"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."
"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."
V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.
Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.
"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."
"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."
Kako produktivno preživeti delovni dan v izolaciji? Odgovarjajo programer, profesionalni igralec videoiger in prevajalec, ki vedno delajo doma.
Ob začetku širjenja koronavirusa v Sloveniji in možnih scenarijih, ki jih to lahko prinese, smo večkrat slišali o težavah, ki jih bodo razmere prinesle gospodarstvu. Kmalu je bil sprejet tudi interventni ukrep delnega povračila nadomestila plače, ki je zajel delavce, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in so kot takšni v odvisnem položaju do delodajalca. Ta pa je izvzel samozaposlene.
Andrej P. Škraba je ljubiteljski matematik in avtor priljubljene spletne učilnice Astra.si, na kateri je brezplačno na voljo več kot 2600 video razlag pa tudi približno 100 ur različnih matematičnih izzivov, od tistih lažjih za začetek osnovne šole pa tudi težjih izzivov za srednješolce.
Matjaž Turel, specialist pulmolog s Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije, vodja internističnega dela programa presaditev pljuč v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.
Prof. Roman Jerala je prepričan, da je znanost tista, ki lahko dolgoročno edina ponudi rešitev za soočanje s posledicami okužb. Znanstveniki pregledujejo že znana zdravila in iščejo rešitve za cepivo.
Kakšno je stanje v Šmarju pri Jelšah? Poklicali smo Petra Čakša, ki tam živi, sicer pa je asistent za področje medijskih komunikacij na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
V Švici imajo 1140 okuženih s koronavirusom, a po besedah socialne psihologinje Hane Hawlina na začudenje številnih do včeraj niso sprejeli še nobenih drastičnih ukrepov.
Koronavirus je okužil tudi svetovna gospodarstva, simptomi so predvsem panika vlagateljev na finančnih trgih in negotovost glede prihodnjega razvoja dogodkov. Po “črnem ponedeljku”, ko so finančni trgi zabeležili največje padce od finančne krize leta 2008, se trend padanja nadaljuje, hkrati pa se vlade po vsem svetu odzivajo z različnimi ukrepi za pomoč podjetjem in zaposlenim. Z dr. Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani razmišljamo, kdaj bodo evropska gospodarstva zašla v recesijo, kako se bo odrazila delno pretrgana dobavna veriga, katerim nevarnostim je izpostavljeno slovensko izvozno naravnano gospodarstvo in kako bo učinkoval milijardo evrov vreden paket pomoči gospodarstvu, ki ga je napovedala slovenska vlada.
Vse bolj številne okužbe z novim koronavirusom pri nas vzbujajo številna vprašanja, med drugim tudi, kako okužba poteka, kako se prenaša in kdo so najpogostejši nosilci. Po nekaj odgovorov smo se napotili v Laboratorij za celično imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani k vodji oddelka dr. Alojzu Ihanu. Ihan med drugim poudarja, da so številke v državi precej višje od tistih uradnih. Z njim pa več tudi o posebnostih novega koronavirusa, simptomatiki in tem, zakaj tako hudo napade starejše.
Dr. Andrej Bauer: Ob podobnem trendu rasti in brez upoštevanja strogih ukrepov bi lahko čez tri tedne imeli čez 80 tisoč okuženih.
Strokovnjaki opozarjajo, naj se starostniki ne izpostavljajo nevarnosti in naj jih ne ogrožajo tudi drugi, četudi jim želijo pomagati.
Neveljaven email naslov