Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."
"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."
V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.
Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.
"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."
"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Filozof dr. Peter Klepec o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj.
Nedavno smo si na TV Slovenija lahko ogledali dokumentarec Proticepilna zarota, ki, kot pove naslov, govori o ozadju skepse do cepljenja. Odprl pa je tudi številna druga vprašanja - denimo o zgodovini teorij zarot, krizi avtoritet pa tudi o tem, da se vedno bolj borimo PROTI nečemu in redkeje ZA nekaj. Za razmislek o tem, smo prosili filozofa dr. Petra Klepca s Filozofskega inštituta Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU v Ljubljani:"Dejstvo je, da zarote v tem svetu obstajajo in jih je zelo veliko. Obstaja tudi netrasparentno delovanje, sodelovanje. In ne moremo ga zanikati. Teorije zarote sploh niso teorije, ampak na nek način skupek enih raznorodnih tez, ki temeljijo na prepričanju, da je prvič vse povezano, drugič, da je vedno nekaj skrito, in tretjič, da ni nič tako, kot se zdi. Prav gotovo obstajajo določena omrežja, določeni finančni interesi. Ampak verjeti, da lahko nadzirajo vse in da bodo pripeljali do izginotja človeštva, pa je blago rečeno neutemeljeno."
"Žal je tako, da je današnji svet res zapleten. Nihče nima pred seboj jasnovidne krogle, niti ne ve vsega."
V teorijah zarote niti iz ozadja vlečejo predstavniki elit in farmacevtske industrije za dosego svojih finančnih ciljev. V dokumentarnem filmu Proticepilna zarota pa vidimo, da na račun strahov dobro služijo tudi v nasprotnem taboru.
Glavni akter v filmu – Britanec Andrew Wakefield – je leta 1998 v ugledni britanski medicinski reviji objavil članek o neželenih stranskih učinkih cepljenja proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, posledice objave pa so očitne še danes, saj številni starši cepljenje svojih otrok z omenjenim cepivom odklanjajo. Kakor koli, članek se je izkazal za prevaro, Wakefielda so izključili iz zdravniške zbornice, sam pa je med tem iz Velike Britanije pobegnil v Združene države Amerike. Danes seveda nasprotuje cepljenju proti covidu-19.
"In tisto, kar je res grozljivo, je to, kako ta anticepilska industrija zvito naslavlja različne strahove. Kako dobi bogate podpornike, ki jo financirajo, in z nekimi tezami, ki ne le znanstveno tudi zdravorazumsko ne stojijo, žene stvari naprej. In služi velike vsote denarja."
"Znanost se je znašla v položaju, ko avtoritete, ki bi jo morala imeti, nima. /.../ Na različne načine moramo naslavljati dvomljivce, skeptike, saj vsi ne dvomijo na isti način. Na nek način ta zahodna demokracija temelji na nekem posamezniku, ki bi zdravo moral preverjati dejstva. Ampak danes je v postfaktičnem času to zelo težko."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov