Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
Vodja Porodnega bloka Porodnišnice Ljubljana dr. med. Mirjam Druškovič o poteku poroda in tveganjih pri okuženih nosečnicah.
S hrvaškim filozofom o tehnologiji, vlogi znanosti v dobi antiintelektualizma, širši sliki potresov na Hrvaškem, njegovemu prijatelju Julianu Assangu in o Trumpu ter trumpizmu.
Prizadevanja za razvoj cepiva smo primerjali s tekmo, kakršne ne pomnimo. Cepiva zdaj imamo, tekma se je prevesila v drugi polčas: cepljenje.
Pregledali smo nekaj najopaznejših izsledkov o boju proti koronavirusu po svetu, kaj so trenutno najbolj vroče teme na področju raziskav o covidu in kako je virus zaznamoval znanost.
Znova smo poklicali dr. Mojco Matičič, infektologinjo in vodjo klicnega centra za informacije o koronavirusu. Z njo smo govorili o najnovejši epidemiološki sliki v državi, ki se še vedno ne umirja, ravno nasprtno: "Bojimo se, da bo delež okuženih še višji."
O novi različici koronavirusa v Veliki Britaniji smo se pogovarjali z dr. Chrisom Smithom, virologom z britanske univerze Cambridge, piscem in komunikatorjem znanosti.
Številke novih okužb v državi za zdaj še ne pomenijo razlogov za optimizem, naše vedenje med prazniki bo pomembno zaznamovalo januarsko sproščanje ali pa zaostritev ukrepov.
S komentarjem aktualnega množičnega testiranja in nasvetom, kako se ne okužiti na božični večerji treh generacij, se je oglasila dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu.
Pia Pavletić in Jerneja Lednik sta dijakinji, ki vsak dan po pouku (na daljavo) priskočita na pomoč zdravstvenemu osebju v Domu sv. Jožefa v Celju, kjer skrbita za oskrbovance, ki so okuženi s koronavirusom.
Predstojnik mariborske enote NIJZ, zdravnik epidemiolog in asistent na Medicinski fakulteti v Mariboru. Strasten popotnik, ki je obiskal 110 držav sveta.
Ime tedna je Luka Renko, pobudnik portala Sledilnik Covid-19, kjer zbirajo, analizirajo in objavljajo podatke o širjenju koronavirusa v Sloveniji. Projekt nastaja kot množično in prostovoljno sodelovanje, kjer lahko podatke prispeva vsak, trenutno pa je vanj vključenih že več kot 200 ljudi.
O virusih v našem genomu smo se pogovarjali z dr. Gregorjem Majdičem, profesorjem za vedenjsko nevrobiologijo na Veterinarski fakulteti ter za fiziologijo na ljubljanski Biotehniški in mariborski Medicinski fakulteti.
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
Miniserija Frekvence X o cepivih v eni epizodi! Maja Ratej in Zarja Muršič skupaj z vrhunskimi strokovnjaki in znanstveniki raziskujeta cepiva.
dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu, o povezavah novega koronavirusa z virusom HIV in tudi prvih datumih novega cepiva proti novemu koronavirusu.
Miha Kadunc in dr. Maja Založnik (COVID-19 Sledilnik) o vseh vrstah podatkov, ki nam počasi sestavljajo sliko aktualne epidemije.
Z dr. Majo Ravnikar (NIB) o tem, da je lahko merjenje prisotnosti SARS-CoV-2 v odpadni vodi slovenskih čistilnih naprav učinkovito orodje za spremljanje epidemije.
Poklicali smo vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu. Vprašali smo jo, s kakšnimi vprašanji se ljudje obračajo na klicni center in kaj še lahko nareidmo, da bi izboljšali situacijo, pojasnila pa je tudi, kako bodo hitri testi delovali v praksi.
Raziskavo o lažnih novicah in novinarstvu med pandemijo predstavlja dr. Julie Posetti z Mednarodnega centra za novinarje.
Aprila 2020 je bilo izdanih za 21 odstotkov antidepresivov več kot enakega meseca lani, maja kar za 41 več. V primerjavi z aprilom in majem 2010 gre za kar 73- in 88-odstotno povečanje.
Neveljaven email naslov