Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
231 epizod
Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.
Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.
10. septembra so na Danskem odpravili vse ukrepe proti covidu-19 in razglasili, da covid-19 pri njih ni več bolezen, nevarna za družbo. Svet je obšel posnetek polnega koncerta, kjer so obiskovalci uživali brez mask in brez razdalje. Mimoidoči na koebenhavenskih ulicah so bili septembra opazno zadovoljni.
Septembrska reportaža z Danske: kaj pomenijo dobri ukrepi, zakaj so se jih držali, kako so prišli do skupnostnega razmišljanja in zakaj tako zelo zaupajo odločevalcem pri upravljanju z epidemijo?
Danska je v zadnjih tednih visoko na lestvici po dnevnih okužbah. Njihovo sedemdnevno povprečje na milijon prebivalcev je 1.600 primerov. Znova pa so vzpostavili ukrepe.
Profesor Michael Bang Peterson, politolog in direktor velikega raziskovalnega projekta, ki spremlja družbene učinke covida-19, pravi, da je zdaj Danska v delnem zaprtju. Že novembra so se vrnili tako imenovani koronski potni listi ali PCT-pogoj po slovensko. Ukrepe so zaradi širjenja okužb pozneje še zaostrovali. Še posebno decembra, ko so odkrili tudi omikron. Zdaj so zaustavljene vse kulturne dejavnosti, javne uslužbence so nagovorili, naj delajo od doma, šole so uvedle predčasne božične počitnice, v javnih prostorih so znova uvedli maske.
Eden izmed dejavnikov pri danski zgodbi o visoki precepljenosti, zaupanju vladi in upoštevanju drugih ukrepov je bila – dobra in transparentna komunikacija z državljani. Kako so jim, potem ko so se Danci skoraj vrnili v staro normalnost, potem sporočili, da je spet čas za nove ukrepe? "Ob pojavu omikrona je vlada še posebej začela spodbujati cepljenje s poživitvenim odmerkom. Zdaj je približno tretjina danskih prebivalcev že prejela poživitveni odmerek. To za zdaj zagotavlja nizke številke ljudi v bolnišnicah."
"Večinoma so ljudje pripravljeni na uvedbo novih ukrepov in zaostritev. Po naših podatkih so ljudje pri ukrepih pripravljeni celo iti dlje, kot pa je vlada priporočila."
Pesnica in pisateljica Katja Perat živi v Združenih državah v mestu St. Louis. Opisuje ameriško življenje, zdravstveni sistem in politiko v času epidemije.
Antropolog dr. Dan Podjed tudi o tem, zakaj ga jezi kult amaterizma.
Kaj zares pomeni, da moramo za zdrav imunski sistem bolj paziti na prehrano in se več gibati? V obojem je ključ, s katerim lahko našo imunsko uro prevrtimo nazaj.
Epidemiološka študija v kraju Vo’ Euganeo v italijanski Benečiji je pokazala, da je veliko število okuženih s koronavirusom asimptomatičnih, v istem trenutku pa so ti posamezniki odličen vir prenosa okužb naprej.
Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.
Z Juretom Leskovcem o tem, kako bi lahko sodobna tehnologija občutno zajezila širjenje pandemije. Glede varnosti in varovanja zasebnosti gre po njegovem v teh primerih iskati srednjo pot.
Matjaž Gruden, Svet Evrope, o tem, kje je meja med izrednimi ukrepi v izrednih razmerah in pretiranimi ukrepi z izgovorom izrednih razmer.
Ime meseca marca je Andrej Šter, vodja Konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve, ki s sodelavci uspešno vodi obsežno akcijo vračanja Slovenk in Slovencev v domovino. O največji repatriaciji v zgodovini države ažurno in korektno obvešča javnost, z dodatnimi nasveti in profesionalnim pristopom pa miri vse vpletene. Andrej Šter je eden izmed mnogih ljudi, ki se v zadnjih tednih uspešno trudijo reševati težave s koronavirusom, hkrati pa je tudi simboličen glas in zgled učinkovitega in hkrati človeškega spopadanja z epidemijo.
Krizno obdobje predstavlja tudi veliko tveganje za korpucijo, saj se morajo zaradi zaostrenih razmer odločitve sprejemati hitro, nadzorni mehanizmi pa temu pogosto ne sledijo.
Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Hitro širjenje novega koronavirusa in naraščanje števila hudo bolnih zaposluje številne strokovnjake: farmacevte, zdravnike, virologe, raziskovalce. Z nekaterimi smo govorili za oddajo Intelekta. S tem, kako napreduje iskanje učinkovitega cepiva in zdravila, se ukvarja sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Kaj že vemo o virusu, bo pojasnila virologinja prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. V oddaji bosta sodelovala tudi infektologa prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani in prof. dr. Andrej Trampuž s klinike Charite v Berlinu, ki oba zdravita najtežje bolnike okužene z novim koronavirusom. Kako nam bo v boju proti COVID-19 v pomoč farmacevtska stroka, pa bo povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. Oddajo Intelekta je pripravil Iztok Konc. Foto: Ri_Ya/ Pixabay
Kako v času epidemije koronavirusa delujejo urgence in kako se je spremenila dinamika delovanja zdravstvenih domov? Pojasnjuje Primož Velikonja, vodja urgence v Zdravstvenem domu Kočevje
Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.
Kakšne so razmere v največjem migrantskem centru na Lezbosu in kako so na otoku pripravljeni na morebitno širjenje virusa.
Pogovor z dr. Mojco Matičič, vodjo Klicnega centra za informacije o koronavirusu, ki ga dobite na telefonski številki 080 14 04. Najnovejše informacije uradnih virov o razvoju epidemije.
Pater Karel Gržan o samoti, pandemiji strahu, virusu in globalni ekonomiji.
Andrej Šter je vodja konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve, ki se z ekipami trudi, da bi vsem Slovencem iz tujine zagotovil varno vrnitev domov.
Svet še nikoli ni bil tako globalen, kot je ta hip, to nenazadnje dokazuje tudi pandemija. Kot opaža naš sogovornik, se takšni izbruhi dogajajo na približno deset let, a le pri tem najnovejšem so padle vse geografske meje. V San Francisco smo poklicali profesorja doktorja Matijo Peterlina. Na Univerzi Kalifornije UCSF poučuje interno medicino, mikrobiologijo in imunologijo.
Četrtkov Svetovalni servis namenjamo razumevanju novega koronavirusa, o katerem se na spletu in na družbenih omrežjih širi nemalo neresnic, polresnic in nepreverjenih informacij. Kako deluje in kako se razvija? Zakaj se tako dobro prenaša, koliko pomagajo maske in razkužila, kako mu uspe pretentati naš imunski sistem, ali se prenaša tudi po zraku, koliko pomaga dezinfekcija ulic in ali lahko znova zbolimo? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Hrvaški filozof Srećko Horvat o potresu v Zagrebu, krizi koronavirusa ter o tem, kaj je v tem trenutku subverzivno dejanje.
Neveljaven email naslov