Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
Mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že dvaindvajsetič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija
“Motovun so tuji novinarji opisovali različno. Meni je najbolj všeč vzporednica, da je Motovun filmski Woodstock. To je mesto svobode, ki slavi drugačnost, mesto, ki se je izmaknilo resničnosti. To je mesto, v katerem sta doma neodvisni duh in filmski festival, ki nikoli ne spi.”
In tistih pet dni filmskega festivala vsa pravila, ki jih živimo in upoštevamo 360 dni v letu, odpadejo, pravi selektorica glavnega programa na festivalu Motovun Milena Zajović. V petih festivalskih dneh, bodo predvajali več kot 100 filmov, med katerimi bo v osrednjem tekmovalnem programu 20 celovečercev. Igor Mirković, umetniški direktor festivala pa o letošnjih novostih pravi:
“Tisto, kar je letos med našo filmsko ponudbo drugače, je, da imamo več komedij, več glasbenih filmov in tudi nekaj, kar nam je še posebej ljubo, imamo več slovenskih filmov. Festival bo prvič odprl slovenski film, in sicer Ne bom več luzerka Urše Menart.”
Mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že dvaindvajsetič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17.00 se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
Oskrbnik koče Franci Beguš je s koncerti pod vršaci začel že, ko je bil oskrbnik v Kranjski koči na Ledinah, že nekaj let pa tradicijo nadaljuje na Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo. Malo tudi zato, ker je med drugimi član ansambla pihalcev njegov sin Aljaž Beguš, sicer klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije.
Drugič bo danes v hribih igral fagotist Slovenske filharmonije Paolo Calligaris, tudi pobudnik ustanovitve Ansambla 1781, ki je svoje navdušenje nad starimi glasbili želel deliti s svojimi kolegi glasbeniki. Med njimi je tudi hornist David Fliri, Tirolec po rodu, ki živi v Salzburgu.
“Hoja najbrž ne bo težava, saj tudi sam prihajam iz Alp, ampak malo me skrbi, kako bo igrati na taki višini. To bo drugače za dihanje, ampak se tega tudi veselim. Pa tudi igrati na prostem bo izziv.”
Motovun, mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že 22-ič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17-ih se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
Mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že dvaindvajsetič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija
“Motovun so tuji novinarji opisovali različno. Meni je najbolj všeč vzporednica, da je Motovun filmski Woodstock. To je mesto svobode, ki slavi drugačnost, mesto, ki se je izmaknilo resničnosti. To je mesto, v katerem sta doma neodvisni duh in filmski festival, ki nikoli ne spi.”
In tistih pet dni filmskega festivala vsa pravila, ki jih živimo in upoštevamo 360 dni v letu, odpadejo, pravi selektorica glavnega programa na festivalu Motovun Milena Zajović. V petih festivalskih dneh, bodo predvajali več kot 100 filmov, med katerimi bo v osrednjem tekmovalnem programu 20 celovečercev. Igor Mirković, umetniški direktor festivala pa o letošnjih novostih pravi:
“Tisto, kar je letos med našo filmsko ponudbo drugače, je, da imamo več komedij, več glasbenih filmov in tudi nekaj, kar nam je še posebej ljubo, imamo več slovenskih filmov. Festival bo prvič odprl slovenski film, in sicer Ne bom več luzerka Urše Menart.”
Mestece v osrčju hrvaške Istre bo letos že dvaindvajsetič za pet dni postalo filmski Woodstock, naša najstarejša planinska koča pa danes popoldne gorska filharmonija. Ob 17.00 se bodo tam za svoje instrumente usedli člani zasedbe Ensemble 1781.
Oskrbnik koče Franci Beguš je s koncerti pod vršaci začel že, ko je bil oskrbnik v Kranjski koči na Ledinah, že nekaj let pa tradicijo nadaljuje na Orožnovi koči na planini za Liscem pod Črno prstjo. Malo tudi zato, ker je med drugimi član ansambla pihalcev njegov sin Aljaž Beguš, sicer klarinetist v orkestru Slovenske filharmonije.
Drugič bo danes v hribih igral fagotist Slovenske filharmonije Paolo Calligaris, tudi pobudnik ustanovitve Ansambla 1781, ki je svoje navdušenje nad starimi glasbili želel deliti s svojimi kolegi glasbeniki. Med njimi je tudi hornist David Fliri, Tirolec po rodu, ki živi v Salzburgu.
“Hoja najbrž ne bo težava, saj tudi sam prihajam iz Alp, ampak malo me skrbi, kako bo igrati na taki višini. To bo drugače za dihanje, ampak se tega tudi veselim. Pa tudi igrati na prostem bo izziv.”
V Muzeju novejše zgodovine Celje je še do 8. februarja na ogled kulturno-antropološka razstava o pogubnih navadah in boljših praksah o tem, kar delamo vsi in delamo vsak dan, z naslovom Stran pa ne bomo metal. Razstava spomni na vnovično uporabo stvari, na to, da se stvari lahko popravi ali shrani. Zamisel za razstavo je prišla iz evropskega projekta Throwaway, ki ga koordinira Hiša evropske zgodovine iz Bruslja. Tam so pripravili razstavo o smeteh, v Celju pa so šli v drugo smer in obiskovalcem razstave pokazali, da se da tudi drugače, ne samo smetiti.
Kaj nam razkriva razstava v muzeju MAO, Struktura modernosti: Iskanja Edvarda Ravnikarja, osrednji dogodek v nizu prireditev, ki so jih pripravili v Ravnikarjevem letu 2023?
V Ljubljani ta teden poteka festival animiranega filma Animateka, ki letos praznuje 20. obletnico. Jubilejno izdajo posvečajo nedavno umrlemu britanskemu animatorju in režiserju Paulu Bushu. Sicer pa ima 20. izdaja Animateke zares bogat program, ki vključuje številne novosti, med drugimi nov tekmovalni program VR animacije oziroma filma navidezne resničnosti.
V Ravnikarjevem letu predstavljamo tri zgodbe o ustvarjalnosti in dediščini arhitekta Edvarda Ravnikarja. V prvi zgodbi smo predstavili kompleks Trga Republike, nadaljujejmo pa z zgodbo o njegovih skicah in risbah, ki predstavljajo Ravnikarjev fantazijsko bogat notranji svet. Nekatere med njimi lahko doživimo na razstavi 'Iskanja v risbi, spoznanja v misli ', v Veliki sprejemni dvorani CD, kjer so zaživele v novi povečani obliki, odtisnjene na tkanino in obešene na strop.
39. Slovenski knjižni sejem tudi letos poteka na stari, novi lokaciji, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prinaša 266 dogodkov, je tako največja kulturna prireditev v Sloveniji in tudi največja knjigarna. Schwentnerjevo nagrado za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, ki so jo podelili na slavnostni otvoritvi, je prejel Miha Kovač.
Ob Ravnikarjevem letu bomo v treh zgodbah, skozi tri zanimive razstave, osvetlili lik arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki kljub svojemu pionirskemu delu v arhitekturi, urbanizmu, oblikovanju, publicistiki ter pedagoškemu delu, ostaja za širšo javnost še vedno neznanka. V prvi zgodbi predstavljamo njegovo najbolj monumentalno delo. Kompleks Trga republike, največji odprt prostor obdan z zanimivimi stavbami - Cankarjevim domom, stolpnicama TR2 in TR3, Maksimarketom, prizidkom k Šubičevi gimnaziji ter manjšimi trgi, prehodi in pasažami. Prav ta urbana prepletenost daje naši prestolnici tisti živ utrip mesta.
V Mali galeriji na Slovenski cesti 35, v samem jedru naše prestolnice je na ogled razstava, ki namesto razstavljenih predmetov ponuja digitalno publikacijo, ki so jo nekdanje študentk umetnostne zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poimenovale Razstave v Jakopičevem paviljonu med letoma 1919 in 1945. Jakopičev paviljon, ki je bil vse do druge svetovne vojne osrednje razstavišče sodobne likovne umetnosti je ustanovi in ga vodil slikar Rihard Jakopič.
"Zgodbe v Skalpelu so sooblikovale moj notranji svet in odzive na zunanji svet. Moj svet so bogatile. Vse zgodbe pacientov so postale tudi moje zgodbe in zgodbe moje družine. In vsi pacienti so postali moja širša družina."
V prestolnici pa tudi v Mariboru, Novem mestu in Celju se v sredo, 8. novembra, začenja 34. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. Prinaša izbor 89 celovečernih in 14 kratkih filmov.
V rimski palači Bonaparte so odprli razstavo del Mauritsa Cornelisa Escherja, največjo razstavo njegovih del v zgodovini, vsaj v Italiji, kjer je svojo umetniško pot tudi začel. Eden najbolj priljubljenih umetnikov 20. stoletja je morda najbolj samosvoje znal upodobiti nemirnega duha 20. stoletja – njegovo zaverovanost v znanost in hrepenenje po odkrivanju ozadja resničnosti. Kaj vse je še mogoče v prihodnjih tednih videti v italijanskih galerijah?
Gentrifikacija. Beseda, ki jo v zadnjih tednih pogosto slišimo. Gentrificirati, piše v Franu, pomeni s pozidavo, prenovo spreminjati pretežno bivalne mestne predele z lokalnim prebivalstvom v predele s turistično storitveno pomembnostjo višjega razreda. Zakaj se, zlasti ob omembi prenovljenega Centra Rog, večkrat omenja gentrifikacijo, ne pa, na primer revitalizacijo? Razmišljajo arhitekti Miloš Kosec, Boris Bežan in Andraž Keršič.
Spomin sveta se imenuje Unescov register, namenjen pa je predstavitvi pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Trenutno je na seznamu vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata. Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen tudi naš Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. In teh deset najimenitnejših dokumentov, ki pričajo o slovenstvu in slovenskem narodu, je zdaj na ogled na razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije.
V Ljubljani se odpira Center Rog, kreativno središče, kjer si lahko vse izdelaš sam. Objekt ima v pritličju devet proizvodnih laboratorijev, med drugim tekstilnega, steklarskega in lesarskega. Pet bivalnih delovnih prostorov v najvišjem nadstropju bo namenjenih bivanju in delu tujih gostov s ciljnih področij Centra Rog. Sogovornika: - Renata Zamida, vodja Centra Rog - Uroš Topič, mladi ustvarjalec in vodja enega od laboratorijev
Kriplov zagovor je avtobiografska predstava, ob kateri tudi tisti, ki so deklerativno brez predsodkov, trčijo ob kakšne svoje nezavedne predsodke. Igralec Simon Šerbinek se v predstavi čustveno in miselno razgali ter z veliko mero samoironije družbeno kritično naslovi vprašanje različnih invalidnosti, pa tudi norosti in samomora.
V Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani je do 29. oktobra odprta razstava ilustratorja Uroša Hrovata. Knjige z njegovimi ilustracijami so osemkrat prejele naslov “Moja najljubša knjiga”, nekajkrat je bil med nominiranci za nagrado “Desetnica”, od leta 2003, ko je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss pa se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahaja na prvem mestu po izposoji v slovenskih knjižnicah.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar je dober primer tega. Z njim smo se na Frankfurtskem knjižnem sejmu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku v svetu, pa tudi o govoru Slavoja Žižka.
Se spomnite, kaj vse ste danes prebrali? Ali v časopisu ali na družbenih omrežjih beremo in sprejemamo na tisoče informacije vsak dan, vprašanje pa je – kako beremo? Največrat gre za hitro in površinsko branje, vendar ko pride do knjig ali preostalih daljših, kompleksnejših besedil, nam hitro pade zbranost, branje pa postane prej muka kot užitek.
Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.
Leto 2023 je razglašeno tudi za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO potekajo intenzivne priprave za otvoritev razstave o njegovih ključnih delih. Kdo je bil v bistvu Edvard Ravnikar kot arhitekt, filozof, umetnik in pedagog?
Kruh ima na Slovenskem bogato kulturno dediščino in znanje. Pisni viri ga omenjajo v drugi polovici 9. in v prvi polovici 13. stoletja, sama beseda kruh pa je bila prvič zapisana sredi 16. stoletja, je v novi obsežni monografiji o dediščini kruha zapisal etnolog doktor Janez Bogataj. Ob branju knjige, ki je izšla pri založbi Hart z naslovom Dober kot kruh, spoznamo krušne posebnosti in različnosti na Slovenskem, vrste kruha ter šege in poklice, povezane z njim. Na primer, posebna poklicna skupina so bili nekdaj prestarji, ki so doma kuhali in pekli sladke in slane preste in jih nosili na prodaj po hišah. Janez Bogataj pa je v knjigo vključil tudi krušni slovar in kot pravi sam, zapečene ljudske modrosti.
Neveljaven email naslov