Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
Prejšnji četrtek se je v Ljubljani začel 26. bienale oblikovanja, ki nosi naslov Skupno znanje. Osrednja tema je kriza na področju informacij. Vse do 9. februarja prihodnjega leta bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah na ogled obsežna razstava, ob njej pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov v različnih institucijah kot so muzej, knjižnica, časopisna hiša, univerza, dom starejših občanov, botanični vrt, ki so odprle vrata oblikovalcem.
26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo
Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.
“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”
Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.
Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.
Andrej Tomše, ki se je po opravljenem študiju primerjalne književnosti in španščine v Ljubljani, odpravil v Španijo. V Granadi je zaključil cirkuško šolo in od tam svojo kariero izpopolnjeval v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem in v Ljubljani, kjer z žongliranjem in s hojo po vrvi zabava mimoidoče na ulicah in v teatrih.
Prejšnjo sredo se je v Ljubljani začel poletni orkestrski kamp, ki ga organizirajo pri Slovenskem mladinskem orkestru pod vodstvom dirigentke Žive Ploj Peršuh. Letos se ga je udeležilo 96 mladih glasbenikov, starih od 12 do 22 let, iz vse Slovenije, pridružilo pa se jim je tudi nekaj glasbenikov iz Ukrajine, ki so lani našli zatočišče v Sloveniji. V slabem tednu so mladi glasbeniki naštudirali skladbe iz različnih kabaretov in muzikalov, jutri pa bodo skupaj z nemško šansonjerko Ute Lemper nastopili na odru ljubljanskih Križank. To je bil za marsikoga tudi razlog, da se je udeležil poletnega orkestrskega kampa. Trema ali ne, jutri bo šlo zares.
Veliko poezije, glasbe, filmske umetnosti, pokušine domačih vin in druge prijetne, intimne dogodke pa bo naslednji teden mogoče obiskati na Ptuju in v drugih krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Ljubljani, Krškem, Murski Soboti, Ljutomeru, v avstrijski Potrni in hrvaškem Varaždinu. 27. mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina bo gostil 18 uveljavljenih pesnic in pesnikov iz tujine in Slovenije. Začel se bo v ponedeljek na Petanjcih, slovesno pa ga bodo odprli v četrtek na Ptuju z branjem Odprtega pisma Evropi, sicer pa bo festival z okoli 60 dogodki vabil različne generacije.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vizualna umetnica Katarina Šeme je lani navdušila s svojim prvencem Sumatra – Leto na tropskem otoku, avtobiografskim potopisom v obliki risoromana. Poleg tega pa je jamarka. Bila je ena od zaslužnih članov ekipe pri reševanju ponesrečene jamarke, ki se je zgodila aprila letos pri raziskovanju nove jame pri Cerknici. Ta dogodek je povod za njen drugi risoroman, ki bo izšel prihodnje leto. Kaj pa priporoča v branje?
Huda poplavna ujma naj bi po podatkih Karitasa prizadela več kot 4000 gospodinjstev, popolnoma uničenih naj bi bilo vsaj 121 hiš, hudo poškodovanih pa vsaj 2733 hiš. Analiziramo, ali je slovenska arhitekturna stroka res dovolj v stiku s celovitimi potrebami prostora. Pogovarjamo se z arhitektko in s profesorico na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Marušo Zorec, ki sodeluje pri vseh večjih prenovah stavb. Vremenske uničujoče posledice so jo močno prizadele, pravi in dodaja, da se tudi arhitekturna stroka sprašuje, kaj bi v preteklosti lahko naredili bolje, da bi bile posledice poplav manj uničujoče, in kako stavbe zaščiti v prihodnje.
Je žonglerstvo način sproščanja, umetnost ali vir zaslužka? Vse našteto, meni mariborski ulični umetnik Aljaž Strmšek. Najbolj prepoznavno je žongliranje z žogicami. Sogovornik, ki krajša čas na enem bolj pretočnih mariborskih križišč, pa je trenutno bolj doma v žongliranju s keglji.
Dve slovenski in tri svetovne premiere, raznovrstni umetniški izrazi, ki jih druži kolektivnost. To je 26. mednarodni festival Mladi levi, ki se v prestolnici začne v petek, 18. avgusta. Organizator, zavod Bunker, ki od leta 2004 upravlja in domuje v stari mestni elektrarni se, sicer ne edini, sooča s finančnimi težavami, mednarodna uprizoritvena scena se je v zadnjih letih močno profesionalizirala, ampak dolgoletno pletenje niti Bunkerju še vseeno uspe prepričati močne umetnike in umetnice, da konec avgusta nastopijo v Ljubljani.
Zagotovo se nam je vsem že zgodilo, da si ogledamo nek film, ki je na praktično vseh festivalih prejel ključne žirijske nagrade, a nas nekako ne prepriča. Je kaj narobe z našim okusom ali okusom žirije? Kdo zares je avtoriteta na področju presojanja kvalitete filma? Festivalske žirije ali filmski kritiki? Ali kar odjemalci – torej občinstvo?
Marsel Gomboc je kulturnik, glasbenik ter predsednik Kulturno-umetniškega društva Jake Rabiča Dovje - Mojstrana, zadnjih 15 let pa tudi režiser in igralec. V prejšnji gledališki sezoni je pripravil predstavo o smučarskem skakalcu Janezu Poldi, ki je nastala po pričevanju Malči Polda. Kaj pa Marsel Gomboc priporoča v branje?
Kitarist Mihael Novak, magistrski študent likovne pedagogike in ulični glasbenik, spretno krmari med glasbeno in likovno umetnostjo. Pravi, da mu je igranje na ulici spremenilo pogled na življenje in prineslo ljubezen življenja. Z njim se je pogovarjala Sara Zmrzlak.
Platform za pretočne vsebine je praktično vsak dan več in sčasoma so razvile ne le nov način gledanja filmov, marveč tudi nov tako produkcijski, kot tudi žanrski veter v filmski industriji. Kakšna je njena prihodnost? V kinematografih ali na kavčih? Zakaj večino vidnejših filmskih nagrad še vedno prejemajo filmi, ki so producirani po "klasični recepturi", po drugi strani pa se zdi, da v ogledih prednjačijo filmi na pretočnih platformah? V današnji kulturni zgodbi se Matic Ferlan sprašuje – je potrebno filme v kinih gledati drugače, kot tiste z daljincem v rokah?
Helena Skljarov je mlada hrvaška muzikologinja in skladateljica sodobne glasbe, ki se je s svojo kompozicijo Ljubljana predstavila na 71. ljubljanskem festivalu. Kompozicija združuje glasbo in vizualno umetnost ter temelji na dokumentarnem sprehodu skozi našo prestolnico, ki mu med koncertom sledimo na video posnetku. Helena Skljarov je diplomirala na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je letos postala asistentka.
Obnova nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru se končuje. Projekt so poimenovali Interpretacijsko-informacijski center območja Natura 2000. V dveh obnovljenih objektih bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke in turistično-informacijski center s predavalnico.
Vaje in nastope na lokalnih odrih z bandom je zamenjal s petjem na ulici. Najpogosteje na Čevljarski, zvečer se preseli na semedelsko promenado. Andrea Dilič - Mulo je ulični umetnik, tudi v Kopru.
Predstava Ostržek, ki so jo pripravili v Lutkovnem gledališču Maribor, se mudi na 16-dnevni 1500 kilometrov dolgi turneji po Kanadi. Ustavili se bodo v petih različnih kanadskih mestih, na treh festivalih, v treh jezikih pa odigrali šest predstav. V Kulturnicah več o enem najobsežnejših gostovanj slovenskega gledališča v Severni Ameriki.
Pred nekaj dnevi je bil posnet prvi prizor filma z naslovom Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo. Gre za celovečerni igrani prvenec mlade režiserke Ester Ivakič, filmska zgodba pa se dogaja v vasici na prekmurskem podeželju v sedemdesetih letih.
Plavajoči grad je festival mnogih in združenih umetnosti, ki se bodo ta konec tedna že 11. odvijale na Gradu Snežnik. Letošnji program tematsko temelji na običaju polhanja v Loški dolini, zato je geslo festivala Polhn grad – poimenovanje pa organizatorji interpretirajo tudi kot željo, da bi snežniški grad vsebine in obiskovalci polnili vse leto.
Predstavljamo francoskega cirkuškega umetnika Vincenta de Lavenérja, ki ni čisto navaden žongler. Njegove žogice ob metanju v zrak cingljajo, z njimi pa sestavlja različne melodije, tudi tiste zapletene najbolj znanih skladateljev. Žongliranje uči celo v turški cirkuški šoli. Veliko je na poti, a še ni obiskal vseh evropskih držav.
Tone Kralj je bil slikar, grafik in kipar, ki je vedno opazoval dogajanje okoli sebe in se v svojih delih nanj vedno kritično odzival. Kot cerkveni slikar je poslikal približno 50 cerkva ob slovensko-italijanski meji in v poslikavah uporabil protifašistične in slovenske nacionalne motive.
Neveljaven email naslov
