Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.
Premiera drame Življenje je sen v Drami SNG Maribor
Sobotni večer v SNG Maribor je bil v znamenju zadnje dramske premiere v sezoni. V Stari dvorani so uprizorili predstavo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce. Besedilo je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? Uprizoritev temelji na prevodu Igorja Lampreta, priredbo dramaturginje Katje Markič je režiral Dragan Živadinov, pomembno scenografsko in kostumografsko delo je opravila Dunja Zupančič.
Dragan Živadinov bo prihodnje leto zaznamoval 40 let gledališkega dela, z mariborsko Dramo sodeluje prvič in tam je tudi uresničil željo, ki v njem odzvanja že več desetletij.
Pedro Calderón de la Barca je z besedilom Življenje je sen vstopil v režiserjevo življenje pri njegovih 16-ih letih, leta 1982 so mu pri 22-ih letih ponudili režijo predstave v izvirni baročni maniri. Odklonil je, ker se mu je zdelo besedilo pretežko; štiri desetletja pozneje se počuti dovolj zrelo, da je pristopil, enemu najtežjih besedil.
''To je tekst, pravzaprav bolj natančno bi rekel tekstura, ki je nam ponudila konceptualizacijo mimo konceptizma z minutnimi skulpturami. Način in metoda gledališke režije predstave Življenje je sen so minutne skulpture, ki izhajajo iz moje umetnosti same, zdaj mlade umetnosti t.i. minutnih dram.'' Dragan Živadinov
Režiser je navdušen nad mariborsko igralsko ekipo. Vlado Novak uteleša kralja Bazilija, Minca Lorenci in Julija Klavžar Rosauro, Blaž Dolenc in Žan Koprivnik Sigismunda in Matija Stipanič črno žival. Igrajo še Eva Kraš, Matevž Biber, Viktor Hrvatin Meglič, Gregor Prah in Irena Varga.
Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.
Premiera drame Življenje je sen v Drami SNG Maribor
Sobotni večer v SNG Maribor je bil v znamenju zadnje dramske premiere v sezoni. V Stari dvorani so uprizorili predstavo Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderóna de la Barce. Besedilo je kot filozofsko-pesniško delo zanimivo tudi danes, saj si zastavlja večno živa vprašanja – kaj je resnica, kaj je sen, kaj je življenje? Uprizoritev temelji na prevodu Igorja Lampreta, priredbo dramaturginje Katje Markič je režiral Dragan Živadinov, pomembno scenografsko in kostumografsko delo je opravila Dunja Zupančič.
Dragan Živadinov bo prihodnje leto zaznamoval 40 let gledališkega dela, z mariborsko Dramo sodeluje prvič in tam je tudi uresničil željo, ki v njem odzvanja že več desetletij.
Pedro Calderón de la Barca je z besedilom Življenje je sen vstopil v režiserjevo življenje pri njegovih 16-ih letih, leta 1982 so mu pri 22-ih letih ponudili režijo predstave v izvirni baročni maniri. Odklonil je, ker se mu je zdelo besedilo pretežko; štiri desetletja pozneje se počuti dovolj zrelo, da je pristopil, enemu najtežjih besedil.
''To je tekst, pravzaprav bolj natančno bi rekel tekstura, ki je nam ponudila konceptualizacijo mimo konceptizma z minutnimi skulpturami. Način in metoda gledališke režije predstave Življenje je sen so minutne skulpture, ki izhajajo iz moje umetnosti same, zdaj mlade umetnosti t.i. minutnih dram.'' Dragan Živadinov
Režiser je navdušen nad mariborsko igralsko ekipo. Vlado Novak uteleša kralja Bazilija, Minca Lorenci in Julija Klavžar Rosauro, Blaž Dolenc in Žan Koprivnik Sigismunda in Matija Stipanič črno žival. Igrajo še Eva Kraš, Matevž Biber, Viktor Hrvatin Meglič, Gregor Prah in Irena Varga.
Nocoj se v SNG Drama začenja Cementfest, festival treh gledaliških uprizoritev, beograjske, zagrebške in ljubljanske, ki sta jih po drami Cement nemškega dramatika Heinerja Mullerja zasnovala režiser Sebastjan Horvat in dramaturg Milan Ramšak Markovič. Vsaka od uprizoritev tematizira drug vidik te drame, vse tri pa je na oder postavil Sebastijan Horvat.
Obsežen razstavni projekt izhaja iz umetniškega opusa slovenskega slikarja Anteja Trstenjaka (1894–1970), ki je študiral in dve desetletji živel v Pragi, se nekaj časa navdihoval pri bogati kulturi Lužiških Srbov in se v zadnjem delu življenja ustalil v Mariboru. Zaradi njegove razgibane življenjske poti je tudi njegov umetniški opus razdrobljen in ga hranijo vse sodelujoče ustanove. Tematika razstave, o kateri govori kustosinja Andreja Borin, se vrti okoli narodne noše in njenih upodobitev v določenem prostoru in času, nagovarja pa tudi teme pripadnosti in identitete ter razmišlja o vlogi ženske in njenem položaju v družbi. Razstava je dopolnjena z deli sodobnih umetnikov in tako je etnografska razstava dobila povezavo z današnjim časom.
V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.
Kantavtor Andrej Šifrer že petinštirideset let skrbi, da Slovenci zastrižemo z ušesi, ko nas opozori na pomembne stvari. Velja za legendo med slovenskimi glasbeniki, saj je avtor številnih ponarodelih skladb. Na devetnajstih ploščah se je nabralo veliko skladb, ki so že ponarodele, kar je za vsakega ustvarjalca največja nagrada. V današnjem poletnem namigu bo ob orisu osebnega poletnega razpoloženja delil tudi dva namiga za širjenje obzorij duha.
Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.
O filmski premieri na sarajevskem festivalu dokumentarnega filma pod okriljem Al Jazeere Balkans ter o grozljivih in nepredstavljivih dogodkih med obstreljevanjem Sarajeva.
Nismo želeli uglasbiti Bartolove ideje, ampak se temeljito poglobiti v besedilo ter označiti ključne elemente in probleme, ki se nam zdijo aktualni.
Tobias Putrih je mednarodno uveljavljen slovenski umetnik, živi v ameriški zvezni državi Massachusetts, kjer na eni od univerz predava študentom arhitekture umetnost ustvarjanja. V svojem delu povezuje različna področja od arhitekture do znanosti, dizajna in zdaj tudi jeklarstva s kiparstvom. Svoj zadnji projekt “Industrija jekla” te dni razstavlja v Galeriji Ravne. Kakšen pa je njegov poletni namig?
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Neveljaven email naslov