Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
667 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
Lunin med in Zvenim kot pesem, donim kot gora sta dva projekta, s katerima je Mateja Gorjup v zadnjih letih razveseljevala otroke na nastopih in glasbenih delavnicah doma in v tujini. Mladim želi približati glasbo na drugačen način, saj poudarja, da sta glas in telo najmočnejši in hkrati najbolj preprosti orodji muziciranja, hkrati zvoke in glasbo pričara iz najbolj nenavadnih predmetov, kot so na primer orehove luščine, cevi za električne kable in kuhinjski lonci.
Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. S pomočjo najtanjšega prediva – domišljije. Vstopite z nami v svet lutk v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Slovenci smo zagotovo kulturen narod, za kulturno rast in razvoj pa poskrbijo že najmlajši. V številnih vrtcih pripravljajo otroci za starše predstave in igre, še bolj dejavni pa so osnovnošolci. Skoraj na vsaki šoli lahko najdemo dramsko skupino, krožek ali interesno dejavnost in tako je tudi na Osnovni šoli Frana Malgaja Šentjur. Oder tokratne oddaje Kulturomat bodo tako zavzeli mladi igralci gledališkega krožka Teater (nade)budnih. V predstavi Prosto po Gorencu, ki je nastala po knjižni predlogi SLOLvenskih klasikov Boštjana Gorenca Pižame, so klasiki postavljeni v sedanji čas, v katerem pa se včasih ne znajdejo najbolje. Predstava s srečnim koncem prikaže tudi nekaj skritih naukov in stereotipov – bližnjic, ki se jih poslužujemo odrasli in otroci in niso vedno najboljše – več pa v naslednjih minutah v pogovoru novinarke Tadeje Bizilj z ustvarjalci.
Ogledali smo si zaključno plesno produkcijo Tema in variacija Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, v kateri je zaplesalo kar 74 dijakov smeri sodobni ples. Prisluhnite njihovim vtisom v oddaji Kulturomat.
Na sedežu društva National Geographic Society v Washingtonu so v začetku februarja razglasili zmagovalce mednarodnega fotografskega natečaja, na katerem sodelujejo mladi bralci revije National Geographic Kids ter njenih devetih mednarodnih licenčnih izdaj po vsem svetu. Med več kot 46.000 sodelujočimi fotografijami je prvo mesto v kategoriji Neverjetne živali osvojil trinajstletni Maj Kastelic iz Ljubljane s posnetkom Tik pred zdajci … Natečaj je potekal dvostopenjsko – najprej po posameznih državah (v Združenih državah Amerike, Bolgariji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Nemčiji, Sloveniji, Združenem kraljestvu ter na Kitajskem in Nizozemskem), nato pa še na mednarodni ravni. Na slovenskem natečaju so sodelovali bralci revije National Geographic Junior, stari med 6 in 14 let. Nagrajence je že 12. leto zapored izbrala žirija, v kateri je bil tudi fotografski mojster, popotnik, jamar, potapljač, biolog in tudi urednik fotografije pri revijah NG Junior in NG Slovenija Arne Hodalič. Takole je komentiral odločitev žirije: »Fotografiranje živali ni preprosto, saj se nekatere ves čas zelo hitro premikajo, spet druge pa so plašne in jih fotografova prisotnost moti. Zato je Majeva fotografija še toliko bolj zanimiva, saj se čuti napetost trenutka, ko se kameleon skoncentrirano pripravlja na hiter ‘napad’ in seveda dobro malico. Tudi tehnično je fotografija odlična, tako v svojem kadru kot tudi v usklajenosti tonov in barv. Žirija jo je brez prevelikega razmišljanja ali oklevanja prav zato takoj izbrala za zmagovalko tega natečaja.« V oddaji (posnetku) pa lahko prisluhnete kaj vse sta v živahnem srečanju in dialogu povedala mladi foto lavreat Maj Kastelic in fotografski mojster Arne Hodalič. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Glasba, ples, gledališče in močno sporočilo – Projekt 96 je predstava ob 20. obletnici Gimnazije Slovenj Gradec, v kateri skozi glasbo in besedilo mladi govorijo o spremembah zadnjih dveh desetletij.
Tudi letošnjo zimo so v našo prestolnico prišli Bobri – 9. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje in jo preplavili s številnimi kulturnimi dogodki za otroke in mlade. Letošnja glavna nit festivala je večkulturnost. Obiskovalci spoznavajo bogastvo kultur različnih dežel, program festivala pa zaznamuje premislek o kulturni raznolikosti ter pomenu, ki ga prinaša poznavanje drugih kultur in sobivanje z njimi. Poudarek je tudi na spoštovanju drugačnosti, strpnosti, migracijah in begunstvu. Med mlade obiskovalce dogodkov se je pomešala Tadeja Bizilj.
Knjiga Od genov do zvezd pisatelja Saše Dolenca je v kategoriji najboljša slovenska mladinska poučna knjiga dobila nagrado Zlata hruška, ki jo podeljujejo v Mestni knjižnici Ljubljana. Niz 58 zgodb, ki so preplet dejstev in izvirnega humorja, predstavlja različna ozvezdja na nebu vedenja in znanja, od naravoslovnih ved, filozofije, družboslovja in zgodovine, do ekonomije in sodobne tehnologije. Bistvo je podobno bistvu potovanja od genov do zvezd: početi tisto, v kar resnično verjameš. Za tako početje pa znanja ni nikoli preveč. Z avtorjem in mladimi bralkami se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
V sredo smo si z novo ekipo mladih filmoljubov v Kinu Dvor ogledali animirani celovečerec Rdeča Želva. Druga generacija filmskega kluba Kinotrip je na premiero povabila tudi režiserja, nizozemskega animatorja Mihaela Dudoka De Wit-a. De Wit je s priznanim japonskim anime studiem Ghibli ustvarjal Rdečo želvo kar 10 let. Z režiserjem in novopečenimi kinotripovkami Blažko, Milo in Nadio, se je za oddajo Kulturomat pogovarjala Lea Ogrin.
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Ogledali smo si dokumentarni film Osem dni na teden, ki predstavlja življenje in ustvarjanje skupine The Beatles. Gre za kompilacijo glasbe, intervjujev in posnetkov s koncertov in zaodrja, ki so bili posneti v obdobju med leti 1963 in 1966. Film je uvrščen v Kinotripov program, v oddaji Kulturomat pa se bomo spraševali zakaj sta glas in stas skupine The Beatles zanimiva tudi današnji mladini.
V tokratnem Kulturomatu bomo spoznavali drevesa – skozi pripoved in nagovor študentov fotografije slovenskih umetniških akademij in šol, ki so pripravili razstavo v Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli. Spregovorili bodo tudi o moči fotografije v teh časih hiper produkcije podob. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče v teh dneh predstavlja novo gledališko igro Ledeno kraljestvo. Nepozabna pustolovska zgodba, ki je nastala po Disneyevi pravljici, pripoveduje o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim hribolazcem, zabavnim jelenom in čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo, polno nepričakovanih nevarnosti in kaotične snežne zabave. Kako se vse skupaj konča, slišite v tokratni oddaji Kulturomat.
Študenti so po dobrih dveh mesecih po začetku letošnjega študijskega leta zdaj že močno zavihali rokave. V tokratni oddaji Kulturomat je novinarka Tadeja Bizilj obiskala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se s tamkajšnjimi študenti pogovarjala o sprejemnih izpitih, študiju igre, njihovi predstavi Moliermobile in odnosu mladih do slovenskega gledališča.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!
Od srede do petka je v Španskih borcih potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki letos praznuje 40. obletnico. Na njem se vsako leto zberejo najboljši mladi plesalci, ki so si svoj nastop na državnem nivoju zagotovili z dobro koreografijo, izvirno idejo in doživetim plesom na območni in regijski ravni. Poleg njih ali pa kar za njim na festivalu vsako leto sodelujejo tudi priznana imena iz sveta plesa.
Slovenci na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Imamo tudi lepo urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo in čedalje več zborovskih pevcev, ki se glasovno izobražujejo. Po nekaterih navedbah je v Sloveniji kar okrog 10.000 pevskih zborov. V tokratnem Kulturomatu spoznajte svet zborovskega petja z zborovodjo in članicami Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki drugo leto praznuje častitljivih 70 let. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Neveljaven email naslov
