Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
670 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Martin Kavčič je bil vojak, ki je med 1. svetovno vojno služil v avstro-ogrski vojski. Njegov dnevnik, ki ga je pisal med boji, so skoraj stoletje pozneje našli dijaki Gimnazije Bežigrad in ga uporabili kot podlago za film Memoarji vojaka Martina Kavčiča. Svit Komel, Luka Gantar, Klemen Babuder in Peter Bohanec so film skupaj s sošolci posneli v okviru izbirnih vsebin v gimnaziji, zanj pa prejeli tudi zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom.
V filmu spremljamo Martinov vpoklic v vojsko, priprave na boje, odnose med vojaki, življenje na fronti. Svit je takole opisal vojaški vsakdan:
Mešanica vsega, ogromno je bilo nekega čakanja vmes, v jarkih, na fronti. Vojskovanje se je prepletalo z vsakdanjim življenjem, ki je bilo premeščeno v skladu z vojnimi razmerami. Zraven vsega pa je tudi občutiti zavedanje ekstremnih razmer, vojne.
Opaziti je mogoče tudi zametke nacionalizma, ki je do izraza še bolj prišel v času pred in med 2. svetovno vojno. Zelo tesne so bile tudi vezi, ki so jih vojaki v kratkem času spletli med seboj. Stalno pa je bil prisoten strah pred smrtjo, pravi Peter:.
Nikoli nisi vedel, ali boš preživel. Zelo so se izpostavile te osnovne človeške potrebe. Človek v vojni postane žival, ne ukvarja se s tem, kako bo kaj naredil, samo da bo naredil.
Pri ustvarjanju filma Memoarji vojaka Martina Kavčiča je sodeloval praktično cel 3. G Gimnazije Bežigrad. Ker za snemanje filma niso imeli finančnih sredstev, so si opremo in kostume sposodili, pri čemer so imeli kar precej težav. Tudi snemanje je bilo kar precej naporno, saj so nekatere prizore posneli v gozdu pozimi v snegu.
Sledila je še montaža posnetega – dodajanje besedila pripovedovalca, posebnih učinkov in arhivskih posnetkov, za kar sta poskrbela Klemen in Luka. Ker so se tako obsežnega projekta lotili prvič, so morali na koncu popraviti tudi marsikatero napako s snemanja.
Svit, Peter, Klemen in Luka pa tudi drugi sošolci, ki so sodelovali pri projektu, so se s tem projektom naučili, kako se snema filme, hkrati pa dobili globlji vpogled v življenje vojakov v 1. svetovni vojni.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Družine, v katerih se vsi od najmlajšega do najstarejšega ukvarjajo z glasbo, so danes izjemo redke. Pri Hudnikovih pa muzicirajo - in to na več kot le ljubiteljski ravni - tako starši kot štirje bratje Izak, Tobija, Ruben in Jonatan. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako je živeti v družini, ki je popolnoma predana glasbi, kaj jim ta pomeni in kateri instrument je najbolj kul. Pripravila: Andreja Gradišar.
Prvi november je praznik vseh svetih in je posvečen spominu na mrtve. Na Slovenskem in v okolici ima dolgo tradicijo, ki pa se je v stoletjih spreminjala. Lea Ogrin se je o dojemnaju smrti pogovarjala z etnologinjo Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Didžeridu je glasbilo avstralskih aboriginov. Prvi je o njem pisal avstralski kirurg in raziskovalec T. B. Wilson leta 1835, danes pa postaja didžeridu priljubljeno glasbilo po celem svetu. Več o didžeriduju pa v oddaji Kulturomat, ki sta jo pripravila Grega Ahlin in Lea Ogrin.
Gledališče Hiška se je v zadnjih letih izkazalo kot eno najboljših otroških gledaliških skupin. Od leta 2007 so nanizali kar 7 zaporednih uvrstitev na Državno srečanje otroških gledaliških skupin. Letos so bili s predstavo Alica v Čudežni deželi izbrani za nastop na 10. mednarodnem otroškem in mladinskem festivalu Bela vrana v Litvi. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.
Zapiši svojo zgodbo in pusti pečat. Sledi svojim ciljem! To so sporočila, ki jih prinaša mladinski celovečerni film Vloga za Emo. Svoje sanje je poskušala uresničiti tudi mlada igralska ekipa, ki ji je uspelo prenesti zgodbe najstnikov na filmsko platno. Film je bil posnet po navdihu knjige Mateje Zorko Motivakcija za mlade v sodelovanju z režiserjem Alenom Pavšarjem in s Šolskim centrom Celje. Z ustvarjalci mladinskega celovečernega filma Vloga za Emo se je pogovarjala Petra Medved.
Priljubljene zgodbe bistrega labradorca Hektorja so se iz knjig Dima Zupana preselile tudi na Radio Slovenija. Jutri, ob 8.05 na 1. programu boste lahko prisluhnili prvemu od sedmih delov nadaljevanke v priredbi in režiji Irene Glonar. O radijski igri se je Dejan Petek pogovarjali z ustvarjalci Zgodbe nekega Hektorja.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Morda imate svoj amulet - predmet, ki ga vtaknete v žep, preden greste pisat test in pri tem upate, da vas bo zavaroval pred težkimi vprašanji. O tem, kakšne amulete imajo mladi, zakaj jih nosijo in kaj jim pomenijo, pa tudi kako in kakšni so bili amuleti v različnih kulturah in zakaj so nastali, se je Petra Medved v tokratnem Kulturomatu pogovarjala s kustosom iz Slovenskega etnografskega muzeja doktorjem Markom Frelihom in devetošolci osnovne šole Sostro. Fotografija: Egipčanska boginja Izida je bila med ljudmi najbolj priljubljena, saj je predstavljala vitalno energijo življenja in upanja v posmrtno življenje. Ker je bila božanska mati in zaščitnica svojega sina Horusa, so njen amulet nosile predvsem matere z majhnimi otroci. Amulet boginje Izide je star skoraj 3000 let in je shranjen v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtor fotografije MARKO HABIČ, Slovenski etnografski muzej.
Avtorji slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries vsako leto izberejo besedo leta. Lansko leto je ta naslov pripadel izrazu selfie. Beseda, ki označuje fotografijo, ki jo upodobljenec po navadi naredi kar sam z mobilnim telefonom ali bolj redko s fotaparatom, sicer obstaja že od leta 2002. Na enem od forumov jo je zapisal neznani avstralski moški, ki je zraven objavil fotografijo svojega poškodovanega obraza, slikal pa se je seveda sam. Za besedo leta so selfie izbrali, ker se je v enem letu uporaba te besede povečala kar za 17 tisoč odstotkov. Za njeno popularizacijo so poskrbeli tako navadni smrtniki kot znane osebe – med drugim je italijanska skupina najstnikov na samoportret ujela tudi papeža Frančiška. Kot vidite na sliki, je selfie naredil tudi Program za mlade. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.
Mladi levi sicer niso za zelo zelo mlade, ampak mi se ne ustrašimo predstav za odrasle. Kako se otroci znajdejo v odraslem svetu gledališča, ali otroci lahko razumejo predtsave za otroke in kakšno vezo imajo z vsem tem superheroji, smo se spraševali v tokratni oddaji Kulturomat.
Ali veste, kako se zapleše veter, kje se skrivajo gozdni škrati in kaj delajo gozdne vile? So vile in škrati res varuhi gozda? Otroci na ustvarjalnih delavnicah v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem nedaleč stran od Grosuplja v to verjamejo. Da bi se jim čim bolj približali so z barvami, plesom in glasbo ustvarili predstavo. V zanimivo dogajanje se je z mikrofonom, in ne s čopičem, vključila tudi Petra Medved.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Slovenija se nahaja na stičišču severa in juga ter vzhoda in zahoda. Njene strateške lege so se zavedali že Rimljani, ki so naše ozemlje uporabljali kot izhodišče za nadaljnje osvajanje Podonavja, ob propadu Rimskega imperija pa kot zadnjo obrambno linijo pred barbari. Eno od rimskih mest – Emona – letos praznuje 2000-letnico. Ob tej priložnosti so v Mestnem muzeju Ljubljana pripravili družinsko delavnico, na kateri so otrokom in staršem predstavili izgled in utrip mesta. Delavnice se je udeležila Andreja Gradišar.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Poletje in čas dopustov za mnoge pomeni tudi bolj intenzivno reševanje križank in drugih ugank. Pa ste se kdaj vprašali kako nastanejo križanke in kdo jih sestavlja? Lea Ogrin se je pogovarjala z Markom Bokaličem, profesionalnim sestavljavcem križank s kar 30letnimi izkušnjami. Prisluhnite oddaji Kulturomat.
V tokratnem Kulturomatu se bomo odpravili v svet plesno-navijaških skupin. Skupaj z Junior Zmajčicami bomo šteli plesne korake, delali obrate, "špage" in piruete. Govorili bomo o obvladovanju telesa, izražanju čustev skozi gib ter o tem, ali je navijaški ples umetnost ali šport. Izvedeli bomo tudi, kako so se dekleta pripravljala na Evropsko prvenstvo v cheerleadingu, ki se ga bodo 28. in 29. junija udeležile v nemškem Bonnu. Pripravlja Andreja Gradišar.
Neveljaven email naslov