Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Jakob Hočevar - JH Boards

08.05.2021

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

Izdeluje unikatne rolke iz naravnih ter lokalno pridelanih materialov

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval.

»Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!«

Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril:

»Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'«

KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA

Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk.

Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

 


Kulturomat

666 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Jakob Hočevar - JH Boards

08.05.2021

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

Izdeluje unikatne rolke iz naravnih ter lokalno pridelanih materialov

Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval.

»Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!«

Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril:

»Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'«

KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA

Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk.

Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.

 


11.05.2024

Prevajalka Tajda Liplin Šerbetar

Pred izidom tujejezičnega literarnega dela v Sloveniji, se založbe marsikdaj odločijo, da bi knjigo, slikanico ali strip, prevedle. Tako izvirno besedilo pride v roke prevajalke ali prevajalca, čigar naloga ni zgolj, da besedilo prevede v slovenščino, ampak da tudi ujame slog pisanja avtorja ali avtorice. V pogovoru z mlado prevajalko Tajdo Liplin Šerbetar je Sara Medved izvedela, kako pomembno je branje v slovenščini in s čim vse se je soočala ob prevajanju svojega prevajalskega prvenca Upam, da kdo posluša avtorice Alice Oseman.


04.05.2024

Anika in Iza svoja čustva izražata z risanjem

V rubriki Kulturomat se bomo podali v Litijo. Spoznali bomo Aniko Skubic in Izo Jurič, ki sta že od malih nog radi risali in slikali, danes pa svoje spretnosti krepita tako v šoli kot tudi v prostem času.


27.04.2024

Aprilski knjigomat

V tokratni oddaji Knjigomat bomo skupaj prelistali slikanici "A smo že tam?" in "Kje si?", se spraševali, ali nam lahko norost razloži svet ter se ob ilustracijah malo starejših pravljic potopili v domišljijske svetove.


19.04.2024

Plejade

Danes bomo v Kulturomatu spoznali Plejade – svežo indie rock skupino, ki je konec prejšnjega meseca izdala svoj prvi singel Ne poveš. Vokalist Domen Brodarič in kitarist Aleksij Drnovšček sta nam povedala, kako je potekalo ustvarjanje singla in kaj je bilo najtežje pri tem. Več pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan!


13.04.2024

Jon Likar

Osnovnošolec Jon Likar je strasten kitarist. Svojo glasbeno pot je začel s klasično kitaro, zadnje leto pa raje preigrava električno. 14-letni glasbenik je bil letos sprejet na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kot svoj največji dosežek pa šteje bronasto priznanje na tekmovanju v Palmanovi. Zakaj meni, da je električna boljša kot klasična kitara, pa izveste v današnjem Kulturomatu, ki ga je pripravila Lana Furlan.


30.03.2024

Marčevski knjigomat

Mesec marec je že skoraj minil zato je čas, da se, kot vsako zadnjo soboto v mesecu, odpravimo na literarni sprehod med sveže natisnjene knjige, mladinske romane in slikanice. Tokrat se boste naši poslušalci lahko družili z mladima odpornicama na Nizozemskem in s kraljično, ki je dobila čarobno omaro. Malo starejši bralci pa lahko spoznate dedka, ki je postal češnjevo drevo, pokukate v življenje Gospodične z monstero ali raziskujete mladinski roman Jutri bom siten kot pes. Če pa vas bolj navdušujejo ilustracije kot kopica besed, pa lahko te najdete v knjigi Vesolje, žepi in slonji kihci ter v stripih Avtomoto mravlje in Filip gre na sprehod.


22.03.2024

Festival Bobri

Letos že šestnajstič zapored poteka festival Bobri. Na festivalu se otroci in mladi lahko udeležijo kulturno-umetniških prireditev in delavnic. Tudi Kulturomat se je odpravil na eno od predstav, in sicer v Plesni Teater Ljubljana. Ogledali smo si predstavo Alma, ki govori o Almi Karlin, celjski popotnici in pisateljici. Več pa v Kulturomatu!


16.03.2024

Kratkoprozni prvenec Opazovalnica

Od ljubezni do pesnikovanja že v mladih letih do prve pesniške zbirke, Dostop na odprto morje, ki je izšla v sklopu festivala Urška leta 2019, je Nino Kremžar pisateljsko pero vodilo tudi do proznega ustvarjanja. Njen kratkoprozni prvenec, ki je bil izdan pri KUD Sodobnost Internacional, nosi naslov Opazovalnica, v katerem se piska poglablja v človeške odnose, intimo, v soočanje s težkimi, včasih tudi neizrekljivimi občutji, vse to pa preplete v prav posebno formo. S pisanjem pesmi in zgodb pa se njeno literarno udejstvovanje ne zaključi, saj je Nina tudi odgovorna urednica literarne revije Nebulae.


08.03.2024

Vita Renko

Tokrat bomo v Kulturomatu spoznali Vito Renko, 18-letno Škofjeločanko. Svojo glasbeno pot si je začrtala že kot otrok, saj je že takrat najraje igrala na klavir in pela. Danes pa resno razmišlja o petju kot o svoji življenjski karieri. Pred mikrofon jo je povabila Lana Furlan.


02.03.2024

Violinistka Patricija Avšič

Zven violinskih strun jo je navduševal že od otroških dni, danes pa se 15-letna Patricija lahko pohvali z mnogimi nastopi na koncertih in tudi z zmagami na različnih tekmovanjih. Po njeni glasbeni poti, od začetka igranja violine z očetom do današnjih dni, ko igra na 300 let staro violino, sta se v pogovoru v oddaji Kulturomat sprehodili Sara Medved in Patricija Avšič.


24.02.2024

Zvezdna noč

Nina Slavec in Laetitia Rebecca Pohl (izgovorjava: Leticija), ki navadno ustvarja pod svojim umetniškim imenom KiKi, sta septembra lani izdali svoj prvi skupni singel. Naslov pesmi je Zvezdna noč, govori pa o medsebojnih odnosih. Mladi glasbenici obljubljata, da se v bližnji prihodnosti obeta še več skupnih sodelovanj. Več o njunem ustvarjanju pa izveste v današnjem Kulturomatu. Pred mikrofon ju je povabila Lana Furlan. Besedilo je prebrala Špela Šebenik.


17.02.2024

Lovelorn band

Danes se selimo v Zahodno Slovenijo, natančneje v Novo Gorico. Spoznali bomo Lovelorn, 6-članski bend, ki ga sestavljajo mladi iz okolice Nove Gorice. Kdaj imajo Primorci sploh čas za vaje in kako poteka nastajanje albuma, je v današnjem Kulturomatu povedal Marko Čadež Mačkić, njihov pevec in basist. Pred mikrofon ga je povabila Lana Furlan, besedilo je prebrala Klara Eva Kukovičič.


09.02.2024

Harmonikar Filip Pintar

Na Osnovni šoli Staneta Žagarja Lipnica smo spoznali tudi harmonikarja Filipa Pintarja, ki nam je v Kulturomatu predstavil svoj inštrument in tudi to, da harmonika ni le inštrument za narodnozabavno glasbo.


03.02.2024

Pesnica Ema Kljajić

Ko obiskujemo šole spoznavamo zelo zanimive in ustvarjalce posameznike, na OŠ Zalog smo tako spoznali mlado pesnico Emo Kljajić. Prvo pesem je napišala v drugem razredu, danes pa najraje piše pesmi v prostem verzu.


26.01.2024

Knjigomat 4

V četrtem Knjigomatu in prvem po novem letu, bomo spoznavali mraz, se potopili v svet čudnih znanstvenic, pa odkrivali kdo je Polly in pozdravili tretji del knjige o Geraldu iz Rivije.


19.01.2024

Predstava Umetnost vojne/Umetnost miru

Prav danes bo v ljubljanskem Mladinskem gledališču premiera predstave Umetnost vojne/Umetnost miru. Gre za mladinsko predstavo v sklopu programa Mlado Mladinsko, ki je namenjen temu, da se tudi mladi lahko spoznajo z gledališčem in ustvarjanjem predstav. Osrednja tema predstave je vojna in razmišljanje o njej skozi oči mladih. Več o tem, kako so potekale vaje in kateri je bil največji izziv mladim igralcem, nam je povedal Filip Klančnik, član mlade igralske zasedbe. Poslušajmo Kulturomat!


11.01.2024

Capuchini

V današnjem Kulturomatu bomo spoznali mlado galsbeno skupino dijakov, ki se imenuje Capuchini. Čeprav skupaj ustvarjajo šele nekaj mesecev, so že prodrli na slovensko glasbeno sceno. Igrali so v tekmovalnem programu Špil lige in imeli kopico nastopov. Danes bomo spoznali njihovo pot in poslušali nekaj odlomkov iz njihove zakladnice demo posnetkov.


06.01.2024

Mlada dramatičarka Nika Zavrl

Nika Zavrl z umetniškim imenom Nike je gimnazijka 4. letnika Umetniške gimnazije v Ljubljani, kjer obiskuje smer gledališča in filma. V prostem času rada zahaja v gledališče, bere in piše poezijo ter prozo, a najbolj domače se počuti ob ustvarjanju dramatike. Danes jo v oddaji Kulturomat predstavljamo kot avtorico dramskega besedila z naslovom A kako bi ženska mogla ubijati, ko je ženska?


27.12.2023

Božič po svetu

Danes se v Kulturomatu odpravljamo okoli sveta. Pokukali bomo v zakulisje Božiča in spoznali, kako mladi po svetu praznujejo ta praznik. Pred mikrofon je Lana Furlan ujela Leonardo Šoko, ki prihaja iz Bosne in Hercegovine, Cristiána Romana iz Čila in pa Nourelein Elmarsafy iz Egipta. Udobno se namestite, saj se potovanje začenja!


14.12.2023

Pesmi otrok iz bolnišnične šole

Pred nami so prazniki in vsi se že veselimo, da jih bomo preživeli s tistimi, ki jih imamo najrajši. Včasih pa se zgodi, da nam pot prekriža zdravje. Marsikateri otroci so tako za praznike v bolnišnici. In čeprav dneve preživijo v sobah, to ne pomeni, da so kaj manj ustvarjalni. Pravzaprav nasprotno. Ustvarjajo še več. V tokratnem Kulturomatu bomo tako prisluhnili poeziji otrok iz Bolnišnične osnovne šole Ledina v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov