Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Narodni galeriji so v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije odprli razstavo z naslovom Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka. Narodna galerija tudi hrani njeno zapuščino. Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila Dunajčanka, rojena leta 1882, z ustrezno likovno izobrazbo in začeto lastno ustvarjalno potjo, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj dalje je bila povsem odvisna od njegovih naročil. Njeno delo je bilo ob Ivanu Vurniku vpeto v oblikovanje nacionalne simbolike v nacionalno-emancipacijskem gibanju pod okriljem katoliške cerkve, od koder je prihajalo tudi največ naročil. Kljub družinski in ustvarjalni podrejenosti je med obema vojnama ustvarila nekaj presežnih in razpoznavnih del kot so tržaško Marijino oznanenje, ornati za škofa Jegliča, poslikava v Zadružni gospodarski banki na Miklošičevi v Ljubljani, mozaiki Šempetrske cerkve v Ljubljani in številne knjižne opreme za Mohorjevo družbo. Na razstavi, ki je sploh prva posvečena zgolj njenemu delu, saj je znana predvsem kot sodelavka pri projektih svojega moža Ivana Vurnika, je osrednji eksponat krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, sicer pa je razstavljenih kar 274 del, med njimi tudi številne študije, skice, risbe in intimnejša dela. Razstava tako odgovarja na nenehna vprašanja o deležu Helene Vurnik pri stvaritvah Ivana Vurnika, hkrati pa opredeljuje tudi mesto umetnice šolane v razmerah konca 19. stoletja in njene vizije v začetku 20. stoletja. Ob razstavi je izšel tudi katalog z obsežno študijo njenega doslej malo raziskanega življenja in dela, ki ga je napisal kustos razstave dr. Andrej Smrekar.
743 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
V Narodni galeriji so v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije odprli razstavo z naslovom Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka. Narodna galerija tudi hrani njeno zapuščino. Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila Dunajčanka, rojena leta 1882, z ustrezno likovno izobrazbo in začeto lastno ustvarjalno potjo, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj dalje je bila povsem odvisna od njegovih naročil. Njeno delo je bilo ob Ivanu Vurniku vpeto v oblikovanje nacionalne simbolike v nacionalno-emancipacijskem gibanju pod okriljem katoliške cerkve, od koder je prihajalo tudi največ naročil. Kljub družinski in ustvarjalni podrejenosti je med obema vojnama ustvarila nekaj presežnih in razpoznavnih del kot so tržaško Marijino oznanenje, ornati za škofa Jegliča, poslikava v Zadružni gospodarski banki na Miklošičevi v Ljubljani, mozaiki Šempetrske cerkve v Ljubljani in številne knjižne opreme za Mohorjevo družbo. Na razstavi, ki je sploh prva posvečena zgolj njenemu delu, saj je znana predvsem kot sodelavka pri projektih svojega moža Ivana Vurnika, je osrednji eksponat krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, sicer pa je razstavljenih kar 274 del, med njimi tudi številne študije, skice, risbe in intimnejša dela. Razstava tako odgovarja na nenehna vprašanja o deležu Helene Vurnik pri stvaritvah Ivana Vurnika, hkrati pa opredeljuje tudi mesto umetnice šolane v razmerah konca 19. stoletja in njene vizije v začetku 20. stoletja. Ob razstavi je izšel tudi katalog z obsežno študijo njenega doslej malo raziskanega življenja in dela, ki ga je napisal kustos razstave dr. Andrej Smrekar.
Pogovor z dr Alenko Simončič, avtorico razstave Podobe prestiža - antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke kneza Stanislawa Poniatowskega v Narodni galeriji.
Pogovor z dr Robertom Simoniškom, kustosom razstave Narava v nebo, človek vase - Mojstrovine iz zbirke Koroškega muzeja moderne umetnosti v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki.
Pogovor s kustosinjo Martino Vouk ob retrospektivi del Marija Preglja v Moderni galeriji
Slikar in grafik Miha Maleš je bil človek s številnimi darov in zanimanji. Umetnik, ki je leta 1977 prejel tudi Prešernovo nagrado, sodi med pionirje slovenske grafike, njegov slog in motiviko pa zaznamujejo predvsem melanholija, nežna erotičnost in poetičnost, zaradi katerih se ga je oprijela oznaka »slikajoči pesnik«. To je tudi podnaslov nove monografije, ki so jo nedavno izdali pri založbi Mladinska knjiga – Miha Maleš, slikajoči pesnik. V tokratnih Likovnih odmevih jo bo predstavila Iza Pevec, svoje misli pa so delili pobudnica knjige Breda Ilich Klančnik ter Asta Vrečko, Miklavž Komelj in Milček Komelj, trije izmed številnih soavtorjev obsežnega dela.
Pogovor z akademsko kiparko Dragico čadež, dobitnico nagrade za življenjsko delo Sekcije kiparjev in umetnikov pri ZDSLU
Predstavitev razstave Strast ustvarjanja - fundacija Maeght v Umetnostnem paviljonu v Zagrebu in pogovor s kustosinjo Jasminko Poklečki Stošić.
Skice umetnikov so zanimivo področje, ki razkriva drobček procesa ustvarjanja likovnega dela: po definiciji je skica vse, kar je narisano oziroma prikazano na hitro ali opisano na kratko. Razstava Umetnikove skice, ki je do 3. decembra ogled v Galeriji S na Ljubljanskem gradu, raziskuje skice devetih članov in članic Društva likovnih umetnikov Ljubljana, ki pripadajo več generacijam in se izražajo v različnih medijih. Razstavo bomo predstavili v tokratni oddaji Likovni odmevi: svoje misli o skici sta delila umetnika Mirsad Begić in Zora Stančič, pogovor pa je Iza Pevec začela s kustosinjo razstave Natašo Kovšca.
Moderna galerija v Ljubljani je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac Kostanjevica na Krki pripravila izbor del kiparja Dušana Tršarja. V oddaji Likovni odmevi predstavljamo razstavo, ki je nastala ob visokem jubileju - 80. letnici avtorja, ki je pomembno sooblikoval slovenski likovni prostor. O delih in razstavi sta Aleksandri Saški Gruden spregovorila avtor Dušan Tršar in kustos Goran Milovanović.
Pogovor z Nevenko Šivavec, Miklavžem Komeljem in Vladimirjem Vidmarjem o 32. grafičnem bienalu
Predstavitev mednarodnega festivala elektronske in hibridne umetnosti Ars electronica z naslovom Umetna inteligenca - Drugi jaz.
Slovar slovenskega knjižnega jezika geslo arbitrarnost razloži kot “možnost svobodnega odločanja, poljubnost”, v lingvistiki pa se ta pojem nanaša na odnos med označevalcem in označencem. Pomen, ki ga pripisujemo besedam, namreč ni nekaj danega in neizpodbitnega, temveč je stvar družbenega dogovora. Na procese in oblike ustvarjanja pomena se osredinja tudi razstava Arbitrarnost v besedi in vsakdanu, ki so jo nedavno odprli v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. Nastala je po navdihu zgodovinskih avantgard, obdobja, v katerem so umetniki izrazito eksperimentirali s prepletanjem besede in podobe. V Likovnih odmevih razstavo predstavlja Iza Pevec, ki je pred mikrofon povabila umetnika Gorazda Krnca, sokustosa razstave Davida Kranzelbinderja, najprej pa se je o razstavi pogovarjala s sokustosinjo razstave, Petjo Grafenauer.
Pogovor s strokovnim vodjem kolonije Francom Geričem in kustosom Galerije - Muzeja Lendava Dubrovkom Baumgartnerjem o 45. mednarodni likovni koloniji v Lendavi
Pogovor s kustosinjo Majo Antončič o razstavi Vedno bom tu. Vedno v Galeriji sodobne umetnosti Celje
Odlomek iz knjige Andyja Warhola: Filozofija Andyja Warhola o lepoti
Neveljaven email naslov