V Narodni galeriji so v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije odprli razstavo z naslovom Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka. Narodna galerija tudi hrani njeno zapuščino. Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila Dunajčanka, rojena leta 1882,  z ustrezno likovno izobrazbo in začeto lastno ustvarjalno potjo, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj dalje je bila povsem odvisna od njegovih naročil. Njeno delo je bilo ob Ivanu Vurniku vpeto v oblikovanje nacionalne simbolike v nacionalno-emancipacijskem gibanju pod okriljem katoliške cerkve, od koder je prihajalo tudi največ naročil. Kljub družinski in ustvarjalni podrejenosti je med obema vojnama ustvarila nekaj presežnih in razpoznavnih del kot so tržaško Marijino oznanenje, ornati za škofa Jegliča, poslikava v Zadružni gospodarski banki na Miklošičevi v Ljubljani,  mozaiki Šempetrske cerkve v Ljubljani in številne knjižne opreme za Mohorjevo družbo. Na razstavi, ki je sploh prva posvečena zgolj njenemu delu, saj je znana predvsem kot sodelavka pri projektih svojega moža Ivana Vurnika, je osrednji eksponat krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, sicer pa je razstavljenih kar 274 del, med njimi tudi številne študije, skice, risbe in intimnejša dela. Razstava tako odgovarja na nenehna vprašanja o deležu Helene Vurnik pri stvaritvah Ivana Vurnika, hkrati pa opredeljuje tudi mesto umetnice šolane v razmerah konca 19. stoletja in njene vizije v začetku 20. stoletja. Ob razstavi je izšel tudi katalog z obsežno študijo njenega doslej malo raziskanega življenja in dela, ki ga je napisal kustos razstave dr. Andrej Smrekar.