Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Narodni galeriji so v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije odprli razstavo z naslovom Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka. Narodna galerija tudi hrani njeno zapuščino. Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila Dunajčanka, rojena leta 1882, z ustrezno likovno izobrazbo in začeto lastno ustvarjalno potjo, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj dalje je bila povsem odvisna od njegovih naročil. Njeno delo je bilo ob Ivanu Vurniku vpeto v oblikovanje nacionalne simbolike v nacionalno-emancipacijskem gibanju pod okriljem katoliške cerkve, od koder je prihajalo tudi največ naročil. Kljub družinski in ustvarjalni podrejenosti je med obema vojnama ustvarila nekaj presežnih in razpoznavnih del kot so tržaško Marijino oznanenje, ornati za škofa Jegliča, poslikava v Zadružni gospodarski banki na Miklošičevi v Ljubljani, mozaiki Šempetrske cerkve v Ljubljani in številne knjižne opreme za Mohorjevo družbo. Na razstavi, ki je sploh prva posvečena zgolj njenemu delu, saj je znana predvsem kot sodelavka pri projektih svojega moža Ivana Vurnika, je osrednji eksponat krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, sicer pa je razstavljenih kar 274 del, med njimi tudi številne študije, skice, risbe in intimnejša dela. Razstava tako odgovarja na nenehna vprašanja o deležu Helene Vurnik pri stvaritvah Ivana Vurnika, hkrati pa opredeljuje tudi mesto umetnice šolane v razmerah konca 19. stoletja in njene vizije v začetku 20. stoletja. Ob razstavi je izšel tudi katalog z obsežno študijo njenega doslej malo raziskanega življenja in dela, ki ga je napisal kustos razstave dr. Andrej Smrekar.
744 epizod
Spremljamo aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, včasih objavljamo tudi strokovna besedila. Občasno opozorimo tudi na večje likovne dogodke v tujini.
V Narodni galeriji so v sodelovanju s Centrom arhitekture Slovenije odprli razstavo z naslovom Helena Vurnik, slikarka in oblikovalka. Narodna galerija tudi hrani njeno zapuščino. Helena Vurnik, rojena Kottler, je bila Dunajčanka, rojena leta 1882, z ustrezno likovno izobrazbo in začeto lastno ustvarjalno potjo, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj dalje je bila povsem odvisna od njegovih naročil. Njeno delo je bilo ob Ivanu Vurniku vpeto v oblikovanje nacionalne simbolike v nacionalno-emancipacijskem gibanju pod okriljem katoliške cerkve, od koder je prihajalo tudi največ naročil. Kljub družinski in ustvarjalni podrejenosti je med obema vojnama ustvarila nekaj presežnih in razpoznavnih del kot so tržaško Marijino oznanenje, ornati za škofa Jegliča, poslikava v Zadružni gospodarski banki na Miklošičevi v Ljubljani, mozaiki Šempetrske cerkve v Ljubljani in številne knjižne opreme za Mohorjevo družbo. Na razstavi, ki je sploh prva posvečena zgolj njenemu delu, saj je znana predvsem kot sodelavka pri projektih svojega moža Ivana Vurnika, je osrednji eksponat krilni tabernakelj sv. Evangelistov iz cerkve sv. Petra v Radovljici, sicer pa je razstavljenih kar 274 del, med njimi tudi številne študije, skice, risbe in intimnejša dela. Razstava tako odgovarja na nenehna vprašanja o deležu Helene Vurnik pri stvaritvah Ivana Vurnika, hkrati pa opredeljuje tudi mesto umetnice šolane v razmerah konca 19. stoletja in njene vizije v začetku 20. stoletja. Ob razstavi je izšel tudi katalog z obsežno študijo njenega doslej malo raziskanega življenja in dela, ki ga je napisal kustos razstave dr. Andrej Smrekar.
Pogovor z Laro Štrumej, kustosinjo retrospektive fotografa Stojana Kerblerja v Moderni galeriji v Ljubljani
V Narodnem muzeju na Metelkovi v Ljubljani je do 4. novembra na ogled tradicionalna pregledna razstava Majski salon, na kateri se vsako leto predstavijo člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Zgodovina razstave sega v leto 1909, letos pa je v ospredju grafika. Avtor koncepta razstave magister Črtomir Frelih je želel prikazati predvsem heterogenost tega medija. Ob odprtju so podelili tudi nagrado in priznanja: nagrado je prejel doktor Jožef Muhovič, priznanji Zora Stančič in Aleksandra Zalokar, priznanje za mladega avtorja pa Helena Tahir. Jožef Muhovič bo v oddaji predstavil svoj pogled na grafiko, o razstavi pa se je Iza Pevec pogovarjala s Črtomirjem Frelihom, sicer tudi profesorjem na ljubljanski Pedagoški fakulteti.
Predstavitev razstave Rene Rusjan "Epizoda spomina v mreženju" v Mestni galeriji v Novi Gorici
Pogovor z Markom Košanom, kustosom razstave Hommage Tisnikarju ob 90. letnici rojstva in 20-letnici smrti
Pogovor z Natašo Ciber in Michelom Mohorjem o retrospektivni razstavi del Ivane Kobilce v Narodni galeriji
Pogovor s kustosinjo Bredo Škerjanec ob pregledni razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru
Živali smo skozi zgodovino predvsem na zahodu dojemali kot ključno različne od človeka: kot manjvredne, nedolžne, nezmožne mišljenja in kot nekaj tujega, drugega. Razstava Nebeška bitja. Ne človek ne žival, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova odnos med živaljo in človekom osvetljuje s kritično noto in opozarja, da enoznačni identiteti človeka in živali ne obstajata več. Mednarodna razstava kuratoric Zdenke Badovinac in Bojane Piškur bo tema današnje oddaje Likovni odmevi, ki jo je pripravila Iza Pevec.
Pogovor s kustosom Markom Košanom o življenju in delu Jožeta Tisnikarja ob spominski razstavi Slikar smrti v Slovenj Gradcu
V Likovnih odmevih tokrat predstavljamo slavnega fotografa francoskega porekla Marca Ribouda, enega izmed zgodnejših članov fotografske agencije Magnum. Njegove večinoma črno-bele fotografije zaznamujejo premišljena kompozicija in geometrija, pogosto pa tudi kanček humorja. V svoji dolgoletni karieri je veliko potoval ter beležil družbene spremembe, nemalokrat z zgodbami vsakdanjih ljudi. V naš spomin so se zapisale njegove podobe kot so denimo igrivi pleskar Eifflovega stolpa ali pa mlada ameriška aktivistka, ki je v protestu proti vojni v Vietnamu pred bajonete pušk stopila s cvetom v roki. Z delom Marka Ribouda se lahko v Ljubljani trenutno spoznate na dveh razstavah: v Galeriji Jakopič je na ogled obsežna razstava Čuječi popotnik. Zavedni fotograf , do konca avgusta pa jo spremlja tudi manjša prodajna razstava v Galeriji Fotografija. Oddajo je pripravila Iza Pevec, ki je k pogovoru povabila sokustosinjo razstave v Galeriji Jakopič, Marijo Skočir.
Še do konca tega meseca bo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru na ogled razstava David Lynch – Ogenj na odru, na kateri se z izborom grafik predstavlja umetnik, ki ga občinstvo večinoma pozna kot velikega filmskega umetnika. Za oddajo Likovni odmevi smo pred mikrofon povabili kustosa razstave Božidarja Zrinskega. Vabimo vas k poslušanju! David Lynch, Ogenj na odru. Postavitev razstave v MGLC. Foto: Jaka Babnik. Arhiv MGLC
Pogovor z arhitektom Massimilianom Fuksasom, avtorjem nagrajenega projekta za stolp v Kopru
Neveljaven email naslov